Novice

Stanovalke in stanovalci doma te glasbenike že poznajo in se zelo veselijo in pričakujejo vsak njihov nastop.

Za stanovalke in stanovalce je to bila prava osvežitev in poživitev, koncert z dušo in za dušo. Ob minulem dnevu žena in bližajočem se materinskem dnevu je bil koncert lepa pozornost in poklon.  Z njimi smo v mislih odpotovali in odjadrali na lepše, v lepo, sončno Dalmacijo. Ob nežnih spevnih dalmatinskih melodijah smo se sprostili, v mislih uživali na morski obali, topli sapici, v senci z bevando...Veliko dalmatinskih pesmi stanovalke in stanovalci dobro poznajo, tako da se je petje razlegalo po pritličju doma, glasbeniki pa so na veliko navdušenje zaigrali in zapeli tudi po slovensko, na melodijo »V dolini tihi«.

Klapa Adria nas vedno navdušijo,  prejeli so tudi že povabila za naprej, da se v prihodnosti spet srečamo.

Pridno osebje doma je poskrbelo, da so skoraj vsi stanovalci lahko prisostvovali. Letošnji glavni mašnik je bil predsednik nadškofijske Karitas Maribor gospod Branko Maček. Somaševal je domači župnik gospod Marjan Pučko. Ob njiju sta bila tudi naša stalna diakona Feliks Živko in Andrej Sraka. Praznovanje godu zavetnice sv. Agate so popestrili pevci župnijskega mešanega zbora iz Svete Barbare v Slovenskih Goricah. Gospod Maček nas je pri nagovoru spodbujal k upanju in k romanju, ki naj bo tudi romanje srca do sočloveka, ki trpi in potrebuje našo bližino. Praznovanje so s svojo prisotnostjo obogatili zaposleni na nadškofijski Karitas Maribor ter lastniki objekta Doma sv. Agate, družina Krajnc, ki so nam letos poklonili donacijo v obliki pripomočkov za delovno in fizioterapijo.

Ob koncu našega praznovanja nas je pozdravil direktor gospod Zlatko Gričnik, se nam zahvalil za vso delo ter nas povabil k še večji povezanosti ter skrbi za naše stanovalce in za sodelavce. Praznovanje smo sklenili s prijetnim druženjem.

Kot je uvodoma v svojem nagovoru ob koncu svete maše, ki jo je daroval upokojeni mariborski nadškof, msgr. dr. Franc Kramberger, dejal direktor gospod Zlatko Gričnik »To ni zgolj obujanje spominov na dan, ko so bili ti zidovi, pred sedemnajstimi leti blagoslovljeni, temveč je to praznovanje občestva, ki v tem domu živi, dela, diha in ustvarja toplino pravega domačega ognjišča. Danes stojimo na trdnih temeljih preteklih let sobivanja, sodelovanja in skupnih prizadevanj. To je trenutek, ko praznujemo vse, kar smo skupaj ustvarili in dosegli.«

Upokojeni nadškof je v svoji pridigi spomnil na 35-letnico organiziranega karitativnega delovanja na tleh današnje mariborske nadškofije v okrilje katere spada Dom sv. Lenarta. V nepozabnem spominu mu je ostal dan, ko je kot mariborski škof ordinarij v letu 2007 opravil blagoslovitev temeljnega kamna in eno leto kasneje blagoslovil dokončano stavbo in jo izročil svojemu namenu. Poudaril je, da je obletnica delovanja lepa priložnost, da se zahvalimo Bogu, vodstvu in vsem uslužbenkam in uslužbencem za skrbno opravljeno delo vsak dan znova. Pohvalil je delo prav vseh služb in pomen njihovega dela za skupen rezultat in da v domu skrbijo tudi za najrazličnejše dejavnosti, ki popestrijo vsakdanjost. Izpostavil je tudi pomenljive besede papeža Frančiška, ki pravi: »Zanemarjanje ali odpis starejših je nedopustno in neodgovorno, domovi za starejše ne smejo biti domovi odrinjenih, odpisanih, marveč zavetišča in svetišča človečnosti, kjer vsak oskrbovanec ohrani svoje dostojanstvo in pomembnost.«

Zahvalne svete maše se je udeležilo veliko stanovalcev, prišli so tudi zaposleni in povabljeni gostje. Ob sproščenem druženju, pogovoru, dobri pogostitvi smo se še nekaj časa zadržali v dnevnem centru.

Tam so nas zaposleni in njihovi uporabniki lepo sprejeli z dobro kavico in pecivom, ki so ga spekli sami. Razkazali so nam njihove prenovljene prostore, njihove delavnice in izdelke, ki jih sami izdelujejo in tudi prodajajo.

Ta dan so imeli za nas pripravljeno tudi gledališko igro z naslovom Medo Edo in Medvedka Metka. Celotno sceno in igro pa so pripravili in odigrali uporabniki in zaposleni ene izmed Mariborskih enot VDC Polž.

Naši stanovalci so se imeli zelo lepo in ta dan preživeli malo drugače.

Takrat se zvrstijo tudi zanimivi pustni običaji. Pustni liki v tem času prevzamejo vajeti oblasti v nekaterih krajih. Ponekod pustne maske obiskujejo prebivalce, odganjajo zle duhove in prinašajo veselje in smeh, tudi v naš dom prihajajo posamezniki in skupine, tudi kurenti.

Kuhinje pa v tem času ponudijo priložnost spretnim kuharicam, da pripravijo vrhunske krofe ali flancate.

Na pustni torek, 4.marca smo v Domu sv. Lenarta in Domu sv. Agate za stanovalce v dopoldanskem času  pripravili veselo pustovanje. Veliko stanovalk in stanovalcev se je z veseljem in navdušenjem  udeležilo tega  navihanega in nagajivega dogodka. S pomočjo delavk  so si nadeli pustne oprave in se za ta dan  spremenili v druge osebe in podobe. Bili so pisana, vesela in sproščena druščina.

Obiskali so nas otroci iz Vrtca Lenarta, v pustnem sprevodu so se nam predstavili v svojih priljubljenih maskah in opravah  ter z nami zarajali ob glasbi. 

Povabili smo še muzikanta Igorja, ki je poskrbel za veselo vzdušje. Ob glasbi, petju, plesu in druženju smo si tudi privoščili pavzo za pustni krof. Potem smo se za letos od pusta in zime  poslovili. Zdaj pa z veseljem pričakujemo tople sončne žarke ter prebujanje in razcvet pomladi.

V dneh okoli praznika s proslavami oživijo kulturne dvorane, muzeji, galerije, razstavišča in druga kulturna prizorišča po vsej državi pa na praznični dan že tradicionalno na široko odprejo svoja vrata in nudijo kulture željnim obiskovalcem brezplačen vstop. Posebej slovesno je vsako leto v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na osrednji državni proslavi, kjer podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Prešernova nagrajenca sta letos kiparka Dragica Čadež ter režiser in performer Dragan Živadinov. Nagrada Prešernovega sklada je letos prišla tudi v Slovenske gorice, za svoje ustvarjalno delo jo je prejela mlada pisateljica Nataša Kramberger iz Jurovskega dola.

Na letošnji praznik sta najmlajše slovensko mesto Nova Gorica in sosednja Gorica na evropskem in svetovnem nebu zažareli kot prva brezmejna evropska prestolnica kulture v zgodovini. V čast praznika slovenske kulture po državi vihrajo slovenske zastave.

V Domu sv. Lenarta smo praznik obeležili tudi letos - v sodelovanju z domskim pevskim zborom, s pesnico go. Anico Horvat in fotografom gospodom Jožetom Mariničem.

Jože Marinič se že od svoje zgodnje mladosti s predanostjo posveča fotografiji, ki zanj ni le hobi, temveč mu predstavlja pomemben del njegovega življenja. Svoje fotografsko znanje nenehno izpopolnjuje in se prilagaja zahtevam novih tehnologij v fotografiji. Njegov fotografski opus črno-belih in barvnih fotografij obsega več kot 25 samostojnih razstav doma in v tujini ter sodelovanje na več kot 200 skupinskih razstavah. Za svojo fotografsko ustvarjalnost je prejel več kot 40 nagrad in priznanj v Sloveniji in tujini. Od leta 1998 je aktivni član Fotokluba Maribor in prav tako več kot 20 let član likovne sekcije KUD Gabrijel Kolbič na Zgornji Velki. Fotografije je imel sprejete na več kot 150 salonih doma in v tujini. V letu 2023 je prejel od Mednarodne zveze za fotografsko umetnost naziv AFIAP (Artist FIAP), v letu 2024 pa še naziv EFIAP (Excellence FIAP).

Tokrat se fotograf Jože Marinič predstavlja s samostojno fotografsko razstavo barvnih fotografij pod naslovom Raznolikost, ki nam pričara naravo v različnih letnih časih in okoljih. Fotografije predstavljajo naravne lepote in urbana središča z zgodovinskimi stavbami. S fotografijami opozarja tudi na posege v naravo, ki okolju niso najbolj prijazni in povzročajo ekološke posledice.  Fotografije so izraz njegovega občutenja ob doživljanju lepote, ki ga objame ob posnetkih v določenem prostoru, hkrati pa je prežet z žalostjo ob številnih nepravilnih posegih v naravo. Tokratne razstavljene fotografije so bile posnete v različnih krajih v Sloveniji in drugih državah ter se dopolnjujejo in predstavljajo zgodbo o lepoti, ki nas obdaja, a je pogosto prezremo v vsakdanjem hitenju.

Pesnica Anica Horvat je naša stanovalka. Po poklicu je bila učiteljica in je 35 let poučevala slovenski jezik v OŠ Zgornja Kungota. Njene pesmi nastajajo iz njenega odnosa do narave. V njej se zrcali, zdravi, se spaja z njo, spominja, primerja, meditira, se najdeva kot njen neločljivi del. A tudi ljudje, ki jih srečuje, puščajo neizbrisljivo sled, se nadaljujejo v njej ali odmevajo v njen dan. Do sedaj je izdala že več pesniških zbirk, objavlja pa tudi druga, daljša literarna dela. Objavlja v različnih revijah. Za svoje stvaritve je bila večkrat nagrajena. Na proslavi je interpretirala Prešernovi pesnitvi Turjaška Rozamunda in Slovi od mladosti ter več svojih pesmi.

Domski pevski zbor, ki vseskozi deluje pod vodstvom gospoda Žana Jerenka, najpogosteje prepeva pri sv. maši ali domskih proslavah, tudi na gostovanje so že odšli. S svojim predanim petjem osrečujejo sebe in ljudi ob sebi. Med petjem odmislijo ves stres in številne vsakdanje težave so pozabljene.  Zavedajo se, da petje poveča kognitivno zmogljivost in zmanjša fizični in psihični stres, znižuje  krvni tlak, upočasni pulz in sprosti mišice.

Preživeli smo lep kulturni večer.

Pogosto prikazujejo jasli, pastirje, angele in modrece. Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu v osrednji Italiji obhajal božični večer v votlini nad vasjo. V slovenski prostor so jih prinesli frančiškanski redovniki.

Jaslice so v božičnem času postavljamo v domovih, cerkvah in drugih javnih prostorih po vsem svetu. Postavili smo jih tudi v domu sv. Lenarta in v Domu sv. Agate. Pa ne samo enih, kar šest smo jih postavili. Postavili smo jih v obeh kapelah, na varovanem oddelku, v avli v pritličju v obeh enotah ter v zunanjem prostoru pred Domom sv. Agate.

V avli Doma sv. Lenarta so nastajale kot »resničnostni šov«, saj jih je mladi mojster gospod Jan Rebernik izdeloval ob spremljanju in pogovoru s stanovalci. Pa tudi na pomoč so mu priskočili in ves čas pa skrbno spremljali napredek. Zunanje jaslice ob Domu sv. Agate pa lepšajo praznike tudi vsem mimoidočim, ki se uzrejo proti domu. 

Sveti večer smo v Domu sv. Lenarta in v Domu sv. Agate res praznično preživeli. Potem, ko smo se ves adventni čas zavzeto pripravljali smo že kar nestrpno čakali ta večer. Prihajala so pisna voščila, domova krasijo praznična drevesca in druge dekoracije, jaslice in Betlehemska lučka miru. Ves dan sta bila oba domova polna obiskovalcev, predvsem svojcev, ki so prihiteli voščit, se družiti in polepšat dan svojim dragim in nam zaposlenim.

V Domu sv. Lenarta je polnočnico daroval msgr. dr. Franc Kramberger, kateri se je pridružil tudi stalni diakon gospod Darko. S petjem je domski pevski zbor pod vodstvom zborovodje gospoda Žana sveto mašo naredil še bolj slovesno. V Domu sv. Agate pa je polnočnico daroval domači župnik gospod Marjan Pučko, prav tako ob sodelovanju stanovalk in stanovalcev doma.

Po darovani polnočnici je sledil svečan blagoslov jaslic in celotnega doma v pritličju.

Tudi ob praznični sveti maši in blagoslovu so se nam pridružili številni svojci.

Praznični večer smo povsod zaključili ob druženju na svečani večerji.

Skozi ves mesec se je zvrstila vrsta dogodkov in aktivnosti. 
- izdelovanje adventnih venčkov, voščilnic
  ter krasitev skupnih prostorov in sobic stanovalcev v domu,
- nastop ljudskih pevk DU Lenart
- obdarovanje in prihod sv. Miklavža,
- ogled prenovljenega oltarja v cerkvi sv. Lenarta
- čajanke po nadstropjih,
- obisk SVZ Hrastovec,
- obiski lokalnih in okoliških ŽK, RK, DU, SVZ Hrastovec,
- nastop mešane pevske skupine DU Sv. Trojica,
- peka piškotov na delovni terapiji,
- nastop skupine ljudskih pevk DU Cerkvenjak,
- izdelovanje jaslic,
- Božični koncert CPZ Sveta Trojica,
- koncert božičnih pesmi skupine Kalvarija,
- Božična polnočnica v domu sv. Lenart in sv. Agate,

Dva dogodka do konca meseca, ki zaokrožuje leto 2024 pa še prihajata:
- novoletni ples z Dušanom in Tonjo v Domu sv. Lenart ter prav tako novoletni ples v Domu sv. Agate
- novoletna večerja, prav tako v Domu sv. Lenart in Domu sv. Agate

Že v novembru  smo izdelovali adventne venčke, saj je prva adventna nedelja nastopila 1. decembra. Okrasili in polepšali smo dom, da je občutek praznikov in veselega adventnega pričakovanja začutiti med tem, ko se sprehodiš skozi skupne prostore v domu.

Izdelovali smo voščilnice za Dom in stanovalce.

Pred Božičem smo na delovni terapiji pekli piškote, da smo si pričarali nekaj domačnosti in se razvajali s prijetnimi vonjavami in okusi.

Na oddelkih smo pripravili čajanke,  zaključna druženja ob glasbi in pogostitvi. Stanovalce smo pogostili z božičnim čajem, pecivom ter vročo čokolado in kuhanim vinom. Predvajali smo praznično božično glasbo, in tudi zapeli ob ritmih in melodijah harmonike izpod spretnih prstov naše stanovalke gospe Gizele Lenard.

Več skupin nam je pripravilo pevske in glasbene nastope.

Za božični večer je potekala polnočnica, kateri je sledila blagoslovitev jaslic v kapelici in avli doma. Potem pa slovesna večerja v lepo okrašeni jedilnici s prazničnimi pogrinjki.

Tudi na vseh glasbenih in pevskih nastopih so stanovalci zelo uživali in se jih razveselili, na koncu še zaplesali na novoletnem plesu.

Pomembno je, da si vzamemo čas drug za drugega in da v tem decembrskem času stanovalcem olajšamo osamljenost in žalost ter pričaramo občutke bližine, tolažbe, razumevanja, naklonjenosti in si seveda zaželimo vse dobro za naslednje leto.

Pa v nadaljevanju pa v slikah predstavljamo nekaj utrinkov veselega decembra:

»Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje in ga hkrati razbremenjujejo; s tem življenje osmišljajo in hkrati lajšajo ter harmonizirajo«, pravi etnolog dr. Ovsec. 

Skorajda ni človeka, ki se ga ne bi dotaknila božična zgodba o rojstvu v revnem okolju hleva v Betlehemu. Jožef in Marija, ki sta se pokoravala cesarjevemu ukazu, sta se odpravita na pot, da bi se popisala, toda v mestu zanju ni prostora. Tako se je Jezus rodil v votlini, ki je služila za zatočišče živini. Marija je Jezusa položila v jasli, ker druge postelje zanj ni imela. To je za človeka primer skrajne revščine. Prvi, ki jim je bila sporočena vesela novica, so bili pastirji. Pri Judih so pastirji veljali za siromake, za ljudi na robu družbe, za Grke pa so pastirji čuvarji ljubezni.

Božič je praznik, tako globok in pomenljiv, da je osvojil ves svet, tako skrivnosten, tako ljubezni in dobrote poln, da preglasi vso grozo in strah sveta, tako nežen, blag in žlahten, da razmagneti vse naboje trpljenja. Božič na slovenskem praznujemo predvsem kot družinski praznik. Da bi ga lepše praznovali vsi, ki sobivamo in se srečujemo v Domu sv. Lenarta, smo pripravili božični koncert na katerem je nastopil MePZ sv. Frančiška iz sosednje Svete Trojice, ki ga že vrsto let prizadevno vodi gospod Andrej Dvoršak.

Božič je izziv za premirja, sovraštva in hudobije, je klic k miru, odpuščanju, spravi, prijateljstvu, vzajemnosti in upanju, je zdravilo proti malodušju, zaskrbljenosti, sprtosti…  Od tam, od koder vsi svetovni mediji vsakodnevno poročajo o uporabi vseh možnih vojaških sredstev in nepredstavljivemu trpljenju ljudi, je tudi letos v Evropo prišla Betlehemska lučka miru. Namen akcije Luč miru iz Betlehema je, da bi na božični večer gorela v čim več družinah v vseh državah Evrope in jim prinašala mir. S to željo so jo skavti prinesli tudi v naš dom, da bi nas lučka miru v teh prazničnih dneh povezovala in grela v dobroti in medsebojnem razumevanju..

Trojiške pevke in pevci so zapeli tudi v čast domovini, ki praznuje praznik samostojnosti in enotnosti. Zbranim je je blagoslovljen Božič in vse dobro v Novem letu 2025 voščil tudi direktor gospod Zlatko Gričnik.

Prijeten in doživet kulturni dogodek smo zaključili ob pogostitvi v dnevnem centru.

Za naše stanovalce so pripravili pester program. Nastopili so z božičnimi pesmimi, igrali na prečno flavto, klavir, violino in kar tri harmonike. Nastopili so tudi z folklornim nastopom in plesno točko v paru.

Stanovalcem so popestrili dopoldan in jih zelo razveselili s svojim obiskom. Ob njihovem nastopu so nekateri potočili solze sreče in zadovoljstva.  Ob koncu nastopa so med stanovalce podelili razne božične izdelke, ki so jih izdelali sami.

Najlepše se zahvaljujemo otrokom in mentorjem OŠ Korena za pripravljenost na sodelovanje skozi celo leto v okviru prostovoljstva in seveda za nastop, ki nam popestri decembrske dni.

Toliko bolj slovesno, ker je bilo pri nas ta dan letno srečanje članov Združenja čudodelne svetinje. Tudi v Domu sv. Lenart je precej članov, ki molijo tedensko večno devetdnevnico. Koliko jih je, vesta samo ljubi Bog in Mati Marija, ker je veliko ljudi vzelo ta obrazec molitve in upam, da ga uporabljajo, molijo vsaj enkrat na teden.

Na ta dan smo gostili pri nas narodnega ravnatelja Združenja, gospoda Roka Žlendra, lazarista, in njegovo namestnico sestro Rozalijo Laznik, usmiljenko iz Vincencijeve družine. Slovesno sv. mašo je daroval gost, somaševal je gospod nadškof dr. Franc Kramberger, diakoniral je naš duhovni pomočnik gospod Darko Žmavc, pel je domski zborček pod vodstvom zborovodje gospoda Žana Jerenko. Vsak je dobil molitev večne devetdnevnice in skupaj smo jo zmolili na začetku svete maše. Pri homiliji je gospod Žlender natančno razložil, kdo so otroci Brezmadežne, kakšno vlogo ima čudodelna svetinja pri osebni duhovni rasti, pri boleznih in tolažbi. Kdor je želel, je lahko svetinjico po sv. maši tudi dobil. Ko bi vedeli, kakšno moč ima molitev s svetinjico, bi jo vsi srčno radi imeli vedno pri sebi!

Lepo je bilo videti polno kapelo stanovalcev našega doma. Upam, da so tudi slišali povabilo k molitvi. Vsak torek ob pol sedmih zvečer za pol ure molimo tudi skupaj v kapeli, še malo zapojemo in se pomenimo. Želimo, da se pridružijo tudi drugi, ki lahko pridejo ali se pripeljejo.

Po tako lepo opravljeni in doživeti maši v čast Brezmadežni s priprošnjo, naj nas vedno spremlja in varuje, je sledilo druženje v dnevnem prostoru. Prisrčna hvala vsem, ki so čudovito pripravili prostor in zakusko. Res je bilo lepo. Kdor je želel, je še vplačal članarino, kupil spominsko svečko, dobil obrazce za molitev in se pogovoril z gostoma. Bog nas po takih druženjih želi povezati, da bi bili drug drugemu v veselje in podporo. Še s poti nazaj v Ljubljano me je gospod Žlender poklical in se prisrčno zahvalil za vse, kar smo pripravili.

Zaključimo s kratko molitvijo otrok Brezmadežne: O MARIJA, BREZ MADEŽA SPOČETA, PROSI ZA NAS, KI SE K TEBI ZATEKAMO!

Anica Horvat