Novice

_________________________________________________________________________________________________________________

Kristus nima danes drugih rok kot naše, da bi nadaljeval svoje delo ljubezni.
Tudi nima drugih nog kot naše, da bi vodil ljudi po poti ljubezni, spoštovanja in solidarnosti.
Kristus tudi nima drugih ust kot naših, da bi govoril ljudem o Ljubezni.
Tudi nima druge pomoči kot našo, da bi ljudem pomagal v preizkušnjah življenja.
Mi smo danes vzgled njegove nesebične Ljubezni, ki jo ljudje gledajo.
Mi smo danes Njegovo sporočilo v besedi in dejanjih.

Naj naša usta govore besede spodbude in tolažbe.
Naj se naše roke ukvarjajo s pravimi rečmi.
Naj naše noge stopajo po pravih poteh.
Naj bodo naše misli pozitivne.

_________________________________________________________________________________________________________________

Čas v katerem živimo, ni naklonjen »druženju«, ni naklonjen, da bi si bili blizu drug drugemu. Ob izbruhu epidemije koronavirusa smo se naenkrat znašli pred velikim izzivom, pred na prvi hip visokim zidom, ki je v nas vseh zasejal strah. Mnogi imajo danes žal občutek, da so se nam zaprla vrata in da ni nobenega izhoda.

Tudi Jezusovim učencem, ki so Učitelja tri leta spremljali, so se na Veliki petek zaprla vrata. Niso videli izhoda. Niso mogli verjeti, kako je možno, da je njihov Učitelj, Božji Sin, umrl na križu. Niso in niso mogli verjeti. Še dan prej so z njim večerjali, se pogovarjali, družili in potem naenkrat…

Če so še dan prej bili pripravljeni Zanj dati življenje, se Zanj boriti, se z Njim podati v neznano pot, pa so ob Njegovem prijetju, ob »izbruhu« nevarnosti, drug za drugim padli. Ja, en ga je izdal za trideset srebrnikov, drugi zatajil, spet tretji ni verjel na besedo, vsi pa so se v strahu razkropili takrat, ko bi morali najbolj stopiti skupaj. Razbežali so se, ko bi morali biti močni v vsem, kar jih je učil. Poskrili so se, ko bi morali drug drugega podpirati in biti povezani kot ena družina.

Kljub temu, da so se učencem na veliki petek zaprla vrata, je Bog tretji dan odprl okno. Z odvaljenim kamnom izpred groba je v temo zasijala svetloba vstajenjskega jutra. Bog je odprl okno v svetlobo življenja, odprl je upanje. Podaril nam je vero v življenje. Podaril nam je možnost biti nosilec upanja in ljubezni v vseh okoliščinah.

Epidemija koronavirusa je zarezala tudi v našo skupnost, bodisi na državni, lokalni, domski, sosedski, kakor tudi družinski ravni. Hvala Bogu, da se nismo razkropili in nemočnih pustili za sabo. Hvala Bogu, da se nismo odrekli tistim, ki potrebujejo Ljubezen, ki se zrcali preko našega vestnega in poštenega dela ne glede na okoliščine. Hvala Bogu, da nismo na cedilu pustili svoje skupnosti. Hvala Bogu, da na naš poklic ne gledamo samo skozi dodatne »srebrnike«, temveč delamo to zaradi ljubezni do poklica in do vseh, katerim smo bili poslani biti tolažniki in spremljevalci v teh težkih časih. In hvala Bogu, da imamo drug drugega in talente s katerimi vršimo ter udejanjamo dela ljubezni.

Spoštovani bližnji naših stanovalk in stanovalcev, dragi prijatelji in sodelavci Doma sv. Lenart!

Želim Vam, da se vaše misli ne bi ustavljale ob pogledu na Križanega, da ne bi postajali ob zidu velikega petka. Vabim in spodbujam vas: ozrite se preko zidu, ki ga pred nas postavlja Veliki petek. Ozrite se proti velikonočnemu jutru, ko sta dobrota in življenje premagala zlo in smrt. Velika noč je praznik našega upanja, v moči katerega zmoremo pogumno nositi težo življenja. Tega upanja potrebujemo sedaj bolj kot kadarkoli prej in bolj kot vsakdanjega kruha. Poslani smo, da to upanje s svojimi mislimi, besedami in dejanji prenašamo ljudem, ki so morebiti »obstali« pred zidom velikega petka.

Skupaj smo bili poklicani, da oskrbujemo, negujemo in osrečujemo bližnje.

Iskreno sem hvaležen ne le, da delamo odgovorno in s srcem, temveč, da smo ostali v tej preizkušnji kot povezana družina, ki skrbi za dobrobit vsakega izmed nas.

Vsem se zahvaljujem za strpnost in razumevanje ter Vam in Vašim bližnjim želim blagoslovljene in milosti polne velikonočne praznike.

Zlatko Gričnik, direktor

_________________________________________________________________________________________________________________

V nadaljevanju pa nekaj utrinkov (v slikah in besedi) iz življenja v Domu sv. Lenarta v tem velikem tednu:

Posnetki:

Recital stanovalke ga. Antonije Šapuerl (pesem, ki ga je recitirala pred 80 leti kralju Petru II. Karađorđeviću)

Pozdravi naših stanovalk

Utrinek iz domskega dopoldneva v velikem tednu

Ob letošnjih velikonočnih praznikih, ki jih praznujemo ločeno od svojih bližnjih, se dejansko lahko počutimo kakor Jezusovi učenci, ki so bili ločeni od svojega Učitelja, Odrešenika. Toda, kljub dejstvu, da so ob preizkušnji zatajili in za kratek čas, v človeški nemoči, izdali oziroma zavrgli vse tisto v kar so verjeli, so nazadnje vseeno slavili zmago poguma nad strahom, zmago dobrote nad hudobijo. Potreben je bil čas in nenazadnje poglobitev vase, da so spoznali in doumeli, ne z očmi, temveč s srcem, da ni vse izgubljeno. Ko so spoznali, da nas Bog ne bo nikoli zapustil, ne glede kaj vse bomo storili, v kakšnih težkih preizkušnjah bomo, so premagali strah in nadaljevali pot ljubezni in solidarnosti.
Velika noč je praznik našega upanja, v moči katerega moremo pogumno nositi bremena življenja.
In v tem upanju vam vsem voščimo blagoslovljene Velikonočne praznike!

HVALA VAM!

Vaše stanovalke, stanovalci in zaposleni Doma sv. Lenart!

Voščilo v besedi in sliki!

Letošnja priprava na cvetno nedeljo v Domu sv. Lenarta je potekala v luči epidemije koronavirusa in v oddaljenosti od svojih bližnjih, svojcev in tudi slovesnega blagoslova zelenja, presmecev, butar... Toda stanovalci in zaposleni smo se vseskozi pripravljali na cvetno nedeljo. Teden, ki je za nami je minil tudi v znamenju obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki nam je vsem namenil spodbudne besede. Veliko hvaležnosti in zahvale je bilo slišati iz ust naših stanovalk in stanovalcev ter tudi zaposlenih, skratka od vseh, ki se v teh časih še posebej trudimo, da bi ostali obvarovani te nadloge, ki se imenuje koronavirus, da bi nas oddaljenost ne razdvajala, temveč da bi z vedrino in pozitivno naravnanostjo bili luč upanja, žarek veselja in "bližnji" drug drugemu.

Pot, ki jo hodimo sedaj, ko moramo biti ločeni drug od drugega, ko moramo hoditi na varni razdalji, zakriti z maskami je pot obvarovanja hudega, da ne bi bili izpostavljeni okužbi. To je pot v obljubljeno deželo, pot v zmago nad virusom, pot na kateri lahko in moramo utrditi naše medsebojne vezi, se znati "ustaviti", se povezati v dobrih mislih, molitvah in tako biti "povezani" v duhu in srčnem upanju, da smo eno Božje ljudstvo, ki si moramo pomagati ne glede na čas in situacijo v kateri se nahajamo.

Zelenje in okraski, ki smo jih uporabili za izdelavo presmecev, butar ali snopov oziroma s pripravo oljčnih vejic simbolizirajo pozdrav Jezusa ob vhodu v Jeruzalem. Zelenje predstavlja življenje in rodovitnost, oljka pa predstavlja mir in spravo. Tudi mi v domu želimo, da živimo, da živimo polno in da v našem življenju vlada mir in sprava. Kljub temu, da virus prinaša hudo trpljenje in oddvojenost od bližnjih, pa smo ob pripravah na cvetno nedeljo imeli v mislih le to, da bomo premagali in zmagali, da bomo obstali in da bomo po tem še bolj znali ceniti sadove narave, bližino bližnjega in skrbnost drug drugega. 

Ob vhodu v Jeruzalem so Jezusa pozdravili z vzklikom Hozana s čimer so izrazili vero v Jezusa kot Kralja in Odrešenika. Tudi mi smo danes vzklikali glasno pozdrav Hozana vsem, ki se trudijo in borijo proti epidemiji. Vzklik je namenjen tudi vsem našim stanovalkam in stanovalcem, ki so ločeni od bližnjih, vsem nam zaposlenim, ki si prizadevamo in trudimo, da bi z odgovornim ravnanjem obvarovali pred okužbo naše stanovalke in stanovalce, da bi jim v teh kriznih razmerah še naprej nudili vso potrebno oskrbo in nego ter čustveno in duhovno oporo. Nenazadnje smo ena družina - drug drugemu smo kralji in odrešeniki, kralji ne, da bi vladali, temveč da bi služili in odrešeniki ne, da bi se ponašali, temveč da bi doumeli, da smo drug drugemu poklicani vedno znova postajati odrešeniki v dejanjih, besedah in mislih.

Hvala vsem našim stanovalkam in stanovalcem za vso razumevanje, potrpljenje in upoštevanje navodil in priporočil. Hvala vsem svojcem naših stanovalk in stanovalcev za vso skrb in zahvale ter spodbude. Hvala vsem prijateljem in dobrotnikom našega doma za vsako vašo gesto solidarnosti in dobrih želja. In nenazadnje hvala vsem mojim sodelavkam in sodelavcem za vso skrb, odgovornost in strokovnost v teh kriznih časih. 

In HVALA vsem, katerim je na prvem mestu blagor in skrb za bližnjega, ki se zrcali v odgovornem ravnanju do sebe, do poklica, ki ga opravljamo, do družine, do skupnosti, do države.

Skupaj smo in skupaj bomo zmogli. Hvala vsem in vsakomur posebej. In želim lepo cvetno nedeljo ter lep začetek velikonočnega tedna, ki je pred nami!

Zlatko Gričnik, direktor

===========================================================================================

Dogajanje v Domu sv. Lenart v preteklem tednu v slikah:

Kljub vsemu pa prejemamo veliko spodbude tudi od "zunaj" od svojcev in prijateljev naših stanovalk in stanovalcev. Nekaj svojcev naših stanovalk nam je že pomagalo z donacijo zaščitnih mask. Telekom Slovenije nam je s prenosnimi telefoni, ki smo jih dobili v uporabo, omogočil, da smo povezavo v "živo" s svojci naših stanovalk in stanovalcev dodatno "okrepili". 

Kljub temu, da življenje in delo v domu poteka prilagojeno pravilom, ki veljajo ob pojavu epidemije, pa stanovalci in zaposleni nismo izgubili upanje ali pa vero v boljše čase, ko bomo lahko ponovno drug ob drugem posedeli, se pogovarjali od blizu, se objeli, šli na sprehod s svojimi bližnjimi, dobili obiske...

Ta epidemije pokaže tudi pravo sliko sočloveka. Kljub temu, da smo si morali nadeti maske za zaščito svojega zdravja in zdravja drugega, pa so nekateri v teh težkih časih odstranili "maske" svojega odnosa do skupnosti, do dela, do bližnjega, do države... Sedaj ni čas za egoizem in gledanje le nase, temveč je čas, da skupaj premagujemo izziv, ki se imenuje koronavirus in vse kar le ta prinaša za seboj.

Mi v Domu sv. Lenart verjamemo, da nam bo uspelo. Le skupaj bomo premagali to težavo in trdno verjamemo, da nas ta preizkušnja ne bo oddaljila drug od drugega, temveč nas bo še bolj povezala, kljub temu, da moramo v tem času biti "oddaljeni" drug od drugega.

Življenje v domu poteka po ustaljenih tirnicah, le da smo se vsi skupaj prilagodili novemu načinu srečevanja, pozdravljanja (glede rokovanja). Pazimo drug na drugega, se opogumljamo, si izmenjujemo novice, poglede. Za vse je to čas, ki nam bo ostal globoko v spominu. Kljub pomanjkanju neposredne "bližine" svojcev in prijateljev naših stanovalk in stanovalcev je vzdušje v domski skupnosti pozitivno in naravnano na čas, ko se bomo lahko ponovno rokovali, objeli in si skupaj rekli HVALA. 

Naši stanovalci so povezani s svojci bodisi preko raznih elektronskih naprav (telefoni, računalniki) in tudi preko molitve, ki jih vsakodnevno naše stanovalke in stanovalci namenjajo svojim bližnjim, nam zaposlenim in vsej domski skupnosti. 

Drug drugemu si pomagamo in pazimo drug na drugega  ter se tako učimo sožitja in solidarnosti v teh čudnih časih.. A verjamemo, da se na koncu tunela vedno prikaže svetloba, ki prežene temine negotovosti in strahu.

Hvala vsem za razumevanje in pozitivne naravnane poglede v prihodnost…

V mesecu marcu so za nami razni dogodki. Od praznovanja rojstnih dni, kuharske delavnice, nabiranje regrata in pokušina le tega. Vseskozi se sproti seznanjamo preko pogovornih in bralnih uric z najnovejšimi novicami v Sloveniji, kakor tudi z novicami iz tujine. V tem mesecu smo ujeli tudi prve pomladne žarke in ob že "klasični" telefonski povezavi, smo se povezali s svojimi bližnjimi tudi preko video povezave.

V tem času, ko moramo biti "oddaljeni" se vsi skupaj učimo novih možnosti medsebojne komunikacije, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Res smo s tehnologijo bolj "povezani" kot bi sicer bili, a vseeno nič ne more odtehtati bližine sočloveka, prijazen nasmeh v trenutkih, ko ga najbolj potrebujemo ter iskren objem, ki nam daje moč, da čutimo in smo eno. A trdno verjamemo, da bo vse to prišlo nazaj in takrat bomo imeli možnost, da bomo ob osebnih druženjih še bolj pristno in s srcem pri sočloveku in ne le iz navade ali iz obveznosti.

Skupaj smo in skupaj bomo zmogli…

Domska skupnost stanovalcev in sodelavcev Doma sv. Lenart!

Vsi stanovalci in zaposleni vam sporočamo, da smo, kljub trenutnim težkim časom, še vedno optimistični in veseli. Bodimo "oddaljeni", da premagamo virus, ki je zelo nevaren za vse nas, posebej pa za nas starejše!

Hvala vsem za spodbudne besede, pohvale in razumevanje! Hvala tudi vsej domski skupnosti - vsem stanovalcem za potrpljenje in razumevanje, vsem sodelavcem za strokovnost, odgovornost, delavnost in požrtvovalnost.

Lepo je bivati in delati z vsemi vami. HVALA!

Zlatko Gričnik, direktor

P.S.:

Spremljajte tudi dogajanje na našem fb profilu.

https://www.facebook.com/801225113338397/videos/495663457977163/

https://www.facebook.com/801225113338397/videos/838779023214887/

https://www.facebook.com/801225113338397/videos/2762564677175787/

https://www.facebook.com/801225113338397/videos/2233460340283316/

https://www.facebook.com/801225113338397/videos/1069539160095205/

https://www.facebook.com/801225113338397/videos/2578568509068535/

https://www.facebook.com/801225113338397/videos/3292544214107060/

https://www.facebook.com/801225113338397/videos/579798416219276/

Direktor doma je tudi to leto ob dnevu žena podaril vsaki stanovalki in sodelavki vrtnico v zahvalo za vso skrb, ki jo kot žene nosijo bodisi na delovnem mestu, bodisi v domu ali pa doma. Vsem je zaželel, kljub poostrenim ukrepom, ki veljajo ob izbruhu Koronavirusa na ravni države ali občine ali delovne organizacije, da bi ostale optimistične, razumevajoče in skrbne do sebe in svojih bližnjih v teh trenutkih. 

Žene morajo biti spoštovane in ljubljene od vseh, posebej pa od svojih najbližjih. Naj bo 8. marec dan polnega iskrenega veselja, "toplih objemov" na varni razdalji ter lepih misli. In ne le za 8. marec, temveč sleherni dan.

Somaševanje je ob duhovnikih, ki bivajo v Domu in predsedniku Nadškofijske karitas Maribor, Branku Mačku, daroval upokojeni mariborski nadškof, metropolit, dr. Franc Kramberger, ki se je zavalil vodstvu in vsem zaposlenim za skrb in pomoč ter vsem stanovalcem za medsebojno pomoč in spoštovanje.

Slovesno bogoslužje je s petjem obogatil domski pevski zbor. Ob tem dogodku so nas obiskali tudi svojci in drugi gostje.

Ob zaključku je direktor Doma dejal: "Današnji dan je dan, ko se z veseljem oziramo nazaj na našo skupno prehojeno pot. Zakorakali smo v postni čas, v čas premišljevanja. Naj bo letošnji postni čas vsem nam, čas razmisleka in pogleda nazaj, skozi vsa ta leta medsebojnega bivanja, druženja in dela. Naj bo to razmislek o naših dejanjih ali pa ne dejanjih, ki smo jih opravili ali pa opustili. Naj naša razmišljanja o naših ravnanjih osvetljuje zapis iz Tobijeve knjige, ki je vklesan v temeljni kamen našega doma »Lepo in spoštljivo jima je stregel na starost«.

Praznovanje smo zaključili s pogostitvijo v dnevnem centru ob prijetnem druženju in klepetu.

Na pustni torek, 25.marca  smo v Domu Sv. Lenarta za stanovalce v dopoldanskem času  pripravili veselo pustovanje. Veliko stanovalk in stanovalcev se je s pomočjo spremljevalcev udeležilo tega  dogodka. Tako so si sami ali s pomočjo delavk  nadeli pustne oprave in se za ta dan  spremenili v druge osebe in podobe.

Obiskale so nas  tudi maškare iz vrtca Lenart, in VDC Lenart, ki so se sprehodile skozi dom in razveselile stanovalce.  Zabaval nas je glasbenik Igor in poskrbel, da je bilo druženje veselo, zabavno in poskočno. Še kakšen krof je bilo treba pojesti za moč, potem pa smo se za letos od pusta poslovili. Zima se letos spet ni izkazala in pokazala v svoji vlogi in podobi, zato pa veselo pričakujemo prebujanje nove pomladi.

16 glasbenikov, vseh generacij nas je razvajalo z nežno zvenečimi instrumenti in glasbo, kar je  sovpadalo s praznikom Valentinovo.

Stanovalci Doma so bili zelo navdušeni, prepevali so z nastopajočimi, ta koncert je bil za njih  posebno doživetje tako za oči, ušesa kot za dušo.

Hvaležni, da so si glasbeniki vzeli čas in dobre volje podarili lepo doživetje stanovalcem doma smo jim izrazili zahvalo z željo, da še veliko in uspešno nastopajo. In da svoje talente delijo z drugimi, ker dajati je velikokrat večje bogastvo kot prejemati.  

V Domu sv. Lenarta smo Prešernov dan obeležili  v petek, 7. februarja ob 15³⁰ z literarnim spominskim večerom, predstavitvijo pesniške zbirke »Najini spomini« g. Bogomirja Feliksa Horvata iz Zg. Velke. Nekaj pesmi je predstavil gospod sam, večino pa sta interpretirali ga Irena Čuček in ga Marija Pivec.

Literarni program so obogatili še glasbeni gostje, Pevci ljudskih pesmi KUD Gabrijel Kolbič in Ljudske pevke Predice iz Jakoba.

Poleg stanovalcev doma se je dogodka udeležilo veliko povabljenih zunanjih obiskovalcev, med drugim tudi županja občine Šentilj ga Lidija Šarič, ki je gospodu Horvatu izrekla zahvalo in čestitke ob izidu knjige.

Prehrana v domu za starejše mora biti vključena v celovito oskrbo in upoštevati vse vidike starostnika: osebne, socialne, telesne in duševne.  Zaradi številnih fizioloških sprememb, ki jih prinese starost (manjši delež puste telesne mase; dejavniki ki vplivajo na vnos tekočin in hrane) in številnih kroničnih obolenj je tveganje podhranjenosti izredno veliko. Slabo prehransko stanje starostnikov pa je povezano s slabšo kakovostjo življenja in slabšim funkcionalnim stanjem. 

V soboto, 18.1.2020 smo v Domu Sv. Lenarta imeli predavanje, ki je bilo namenjeno stanovalcem doma ter njihovim svojcem, na temo Prehrana starostnika. Predavala je gospa Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing., klinični dietetik, ki se že vrsto let ukvarja s prehrano in deluje v UKC-ju, v Ljubljani.

Namen predavanja je bil izobraziti oziroma seznaniti tudi stanovalce ter njihove svojce s spremembami, ki jih starost prinaša z novimi smernicami prehranjevanja.

Starejši odrasli so zelo raznolika skupina, katera težje zadosti prehranskim potrebam. Ustrezno prilagojena prehrana, z dovolj kakovostnih beljakovin in telesna aktivnost lahko te procese upočasni, ali celo prepreči. Uravnotežena in pestra prehrana je ključen del ohranjanja zdravja tudi pri starejših odraslih in je bistvena za ohranjanje samostojnosti in vitalnosti. Skupaj s telesno aktivnostjo zmanjšuje tveganje in upočasnjuje napredovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, kar podpira kakovost življenja.