Novice

Stanovalci doma sv. Lenarta se radi poveselijo in družijo ob preprostih dejavnostih in aktivnostih. Tako je tudi v teh vročih poletnih dneh, ko življenje povsod utripa v bolj sproščenem vzdušju. Stanovalci redno spremljajo aktualne novice na urici branja časopisa, počivajo in se družijo v senci, tudi na gibanje s fizioterapevtko ne pozabijo.

Te dni so se sladkali tudi ob ledeni kavi, ki so jo skupaj z zaposlenimi pripravili v obeh nadstropjih. Z delovno terapevtko pa so, kot vsako leto, kuhali okusne marelične cmoke.

Na kulturnem dogodku v četretek 27.6.2019 so se predstavili likovni ustvarjalci, povezani v likovni sekciji pri DU Malečnik. Glasbeni program so pripravile članice ŽPZ pri DU Malečnik, ki jih vodi zborovodkinja ga Franja Senčič. Pevke so že vrsto let gostje v našem domu, in nam skoraj  vsako leto pripravijo nastop ob različnih priložnostih. Likovniki in pevke so nam predstavili kulturni utrip in udejstvovanje v svojem kraju, Malečniku.

Predsednik likovne sekcije g. Vid Kelbič pa nam je predstavil ljubiteljsko likovno dejavnost društva v njihovem kraju. Brez umetnosti, četudi ljubiteljske si življenje težko predstavljamo in s ponosom in veseljem moramo čuvati talente in spretnosti, ki so nam dane in jih kdaj tudi podeliti z drugimi.

Likovna dela bodo naš razstavni prostor, avlo Doma Sv Lenarta bogatile čez poletje, do jeseni. Morda nas motivi iz narave v teh vročih dneh malo osvežijo in nas odpeljejo v nek drug čas, prostor, kjer ni skrbi in nam pričarajo prijetno, veselo in zadovoljno razpoloženje.

Na pragu poletja v spomin na položitev temeljnega kamna za Dom sv. Lenarta pripravimo piknik na katerem se zberemo stanovalci, njihovi svojci in prijatelji ter zaposleni. Piknik smo tudi letos popestrili s kulturnim programom na katerem je nastopil domski pevski zbor, godba MOL Lenart in plesalci iz KD Delavec iz Lenarta. V avli se je s svojo ponudbo in programom prestavil Center za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma v Lenartu.

Zbrane je pozdravil in nagovoril direktor Zlatko Gričnik, ki je poudaril, da je tudi takšno druženje ena izmed priložnosti za ohranjanje in poglabljanje medsebojnih odnosov. Je vložek h graditvi domačnosti in sprejetosti, kljub različnostim, ki jih vsakdo ima. Za dosega tega ni potrebno veliko, potrebne so malenkosti, kot so nasmeh, prijazen pogled, prisrčen in iskren pozdrav, prijazna prošnja ali zahvala, vse to so drobci, ki gradijo veličino dneva in tako omogočajo, da postaja sleherni dan najlepši, kljub hudi "nevihti", ki se lahko občasno razbesni nad "glavami", ki skupaj bivajo, delajo in se družijo.

Stanovalci so ob pomoči in v organizaciji delovne terapevtke pripravili tombolo, kjer je prav vsaka srečka zadela. Večino dobitkov so stanovalci v okviru aktivnosti delovne terapije izdelali sami.

Druženje smo nadaljevali s plesom ob igranju  dua Capuccino. Domači, prijatelji, prijetna glasba, sproščeno druženje in dobra pogostitev so pričarali lepo poletno vzdušje in ustvarili lepe spomine.

V času od ponedeljka 17.6.do srede 19.62019 je v Domu sv. Lenarta potekal že medgeneracijski tabor, ki ga v Domu že osmo leto zapored pripravljajo v sodelovanju z Dijaškim domom Antona Martina Slomška iz Maribora. Tabora se je udeležilo 7 dijakov, ki jih je spremljal vzgojitelj, profesor g. Gregor Rusjan.

Koncept tabora temelji na pogovoru in druženju ob različnih, večinoma preprostih, a prijetnih aktivnostih. Prvi dan tabora so dijaki predstavili življenje v dijaškemu domu – urnik in prostočasovne aktivnosti, ki jih imajo na voljo in se družili na plesnih vajah. Drugo jutro so se udeležili skupne telovadbe, ki jo za stanovalce redno pripravlja fizioterepevtka, nato pa se družili ob družabnih igrah - človek ne jezi se in se pomerili metanju v pisane žepke. Popoldne so preživeli ob sladolednem pikniku in ob družabnih igrah (kartanje, pikado). Prav vse aktivnosti je spremljala predvsem domača in duhovno-ritmična glasba, saj je dijak Timotej dober harmonikar, vzgojitelj Gregor pa kitarist, med udeleženkami pa je bilo več izvrstnih pevk. V sredo dopoldne smo druženje zaključili v domski kapeli, sv. mašo je ob somaševanju duhovnikov/škofov, ki bivajo v Domu daroval vikar dr. Ivan Štuhec.

Stanovalcem je bila razigrana mladostniška družba zelo všeč in si tudi v prihodnje želijo takšnih dogodkov.

Tudi večere so dijaki in vzgojitelj preživeli pestro. Prvi dan so si v družbi zgodovinarja Aleša Ariha ogledali Štupičevo vilo na Zavrhu, v torek pa uživali v kinu.

Stanovalci Doma sv. Lenarta se radi odpravijo na izlet, vendar ne daleč. Letos so se s spremljevalci odpravili kar v bližnjo okolico, po lepih Slovenskih goricah, med griče posejane z vinsko trto, k reki Muri, ki slovi po številnih vijugah, rečnimi rokavi in prodiščih. Deževen  majski torek je bil drugačen od ostalih dni, ki jih preživimo skupaj, bil je lep in prijeten.

Najprej smo se ustavili v Methansovi hiši, kjer smo si ogledali etnološko zbirko in umetniško galerijo. Videli smo lončeno posodo in veliko starih slik, zbirko lesenega orodja in posode, razna umetniška dela – likovna in kiparska, veliko lončeno peč, okvire za fotografije,  pohištvo in sef za hrambo vrednostnih stvari. Prijazen in zgovoren gospodar Leopold nam je povedal nekaj zgodb znamenitih ljudi, ki so v preteklosti  zaznamovali življenje v teh krajih. V hiši so poleg likovnih umetnikov gostovali tudi številni literati. Z ženo sta nas tudi pogostila z domačim kruhom, zaseko in vinom. Pot smo nadaljevali do borda na Muri in se po malce razburkani reki prepeljali v na drugo stran v Avstrijo. Po vrnitvi z broda se je prilegala kava v lični brunarici ob reki in sproščen klepet. Naša naslednja izletniška postaja je bila cerkev Marije Snežne. Naš stanovalec in tamkajšnji župnik, gospod Franček, nas je presenetil in nam, ko smo vstopali v cerkev, zaigral na orgle, nato pa predstavil zgodovino cerkve in lepote kraja, predvsem pa številne razglede, ki pa jih v celoti zaradi megle nismo bili deležni.

Prijetno druženje smo zaključili s kosilom v bližnjem gostišču. Polni vtisov smo se v močnem nalivu peljali nazaj proti Lenartu. Dež nam ni pokvaril vzdušja, saj ko smo potrebovali, je bilo vreme ravno pravšnje. To je sporočilo, da je kljub "dežju" potrebno vztrajati in "deževen dan" obrniti sebi v prid.

Strokovnjaki pravijo, da je predajanje osebne življenjske izkušnje v zaklad kulturnozgodovinskega zaklada človeštva ena izmed nalog starega človeka. V mesecu aprilu smo se v Domu sv. Lenarta skozi različne aktivnosti pripravljali na praznovanje največjega krščanskega praznika Velike noči. Aktivnosti, ki smo jih pripravili, ne le da dajejo občutek domačnosti in polepšajo praznične dni, ampak so tudi  priložnost za druženje in obujanje spominov na minule čase za katere stanovalci radi povedo, da so bili borni, a mnogo bolj radostni kot danes.

Skupaj z duhovniki so stanovalci  v postnem času molili križev pot, pevci so se pripravljali na prepevanje pri slovesni sveti maši na velikonočno jutro. V predprazničnem času se je v domu zvrstilo nekaj obiskov Župnijskih karitas, ki so obiskali svoje župljane. V začetku meseca aprila smo izdelovali rože iz krep papirja za okrasitev presemcev, v tednu pred cvetno nedeljo pa presmece, ki smo jih nesli k blagoslovu. Posebno delavnico in srečanje za svojce smo pripravili na varovanem oddelku, kjer bivajo stanovalci z demenco. V tednu pred Veliko nočjo smo izdelovali dekorativna jajčka in pripravili vse potrebno za blagoslov jedil na Veliko soboto v domski kapeli. Blagoslova so se udeležili tudi svojci in prijatelji ter zaposleni.

Na velikonočno jutro smo si privoščili velikonočni zajtrk.

14. marca se je v Domu sv. Lenart odvijal turnir v pikadu med stanovalci domov za starejše mariborske regije. Sodelovali so predstavniki in spremljevalke Doma Tezno, Doma Idila, Doma Danice Vogrinec, Doma pod gorco in Doma sv. Lenarta. Vsak dom omenjene regije pripravi 1x na leto kakšno športno rekreativno in družabno aktivnost, na kateri se stanovalci družijo, medsebojno spoznavajo in povezujejo in tako obogatijo svoje bivanje v domu. V Domu sv. Lenart običajno v mesecu marcu pripravimo turnir v pikadu.  Na omenjenem srečanju je bilo  seveda tudi malo tekmovalnega vzdušja, prevladovalo pa je veselo, zabavno in sproščeno druženje. Preizkusili smo se tudi v novi igri »Ribolov«, ki sploh ni bila težak izziv,  izkazala se je kot zelo zabavna in zanimiva. Zadovoljni in veseli, vsi zmagovalci,  smo se po okusnem kosilu poslovili in se že veselimo naslednjega srečanja.

Ženska energija je mehka, je energija združevanja, odpuščanja in sprejemanja. Oddaja razumevanje, toplino in privlači. 8. marec je dan spomina na zgodovinska prizadevanja, ko ženske niso uživale enakopravnih pravic v odnosu do moških. Prav je, da se tega dne vedno spominjamo s hvaležnostjo na naše prednice in prednike. Kar so si v preteklosti žene izborile in kar so takratni oblastniki spoznali kot dobro, mi danes uživamo.

Nič ni samoumevno in pridobljeno za vse večne čase. Razvoj družbe ni po vsem svetu enak. Dosežke družbene enakopravnosti je potrebno gojiti. Dan žena je eden izmed tistih, ki nas spominja, da smo lahko hvaležni za vse, kar v naši družbi imamo in da si moramo prizadevati, da bo še boljše.

V znak zahvale in hvaležnosti za ta dan, za Dan žena, je v Domu sv. Lenarta tudi letos zadišalo po vrtnicah, ki jih je direktor s spoštovanjem poklanjal stanovalkam in sodelavkam. Enako, kot so zadišale vrtnice, je slavljenke razveselil obisk, nasmeh in lepa beseda. Stanovalce so razveselili tudi otroci iz sosednjega vrtca, ki so z nastopom še bolj obogatili Dan žena. Hvala vsem ženam in seveda tudi vzgojitejicam in otrokom iz sosednjega vrtca, ki nas vsako leto razveseljujete tudi ob Dnevu žena in tako ta dan še dodatno naredite veličastnega.

Na pustno soboto v domu sv. Lenarta povabimo svojce stanovalcev na varovanem oddelku na pustno delavnico. Na ta dan pripravljamo pustne krofe, izdelujemo pustne dekoracije in se sproščeno družimo ob klepetu in obisku kakšnih mask, ki nas pridejo pozdraviti iz lenarške povorke. Krofe so tudi letos pripravljale prostovoljke iz Aktiva kmečkih gospodinj Sv. Jurij.

Kmalu bo za nami 11 let sobivanja v domski skupnosti Doma sv. Lenarta. V zahvalo za dolgo prehojeno pot smo se zbrali v četrtek 28.2.2019, kjer je gospod nadškof dr. Kramberger, ob somaševanju pomožnega škofa dr. Smeja, duhovnika gospoda Časla, krajevnega župnika in dekana gospoda Bezgovška ter predsednika Nadškofijske karitas Maribor gospoda Mačka, daroval zahvalno sveto mašo ob 11. obletnici blagoslovitve Doma sv. Lenarta.

Že enajstič obhajamo in se spominjamo blagoslova z enim samim razlogom, da se dotaknemo, da se sklonimo k svojemu izvoru, da pogledamo k temelju svojega začetka. In v ta temelj smo takrat zapisali »...lepo in spoštljivo jima je stregel na starost« (Tob 14,13). Pri našem delu, sobivanju in sodelovanju, bi se morali vsak dan sklanjati in poglabljati v svoj temelj, da ne bi nikdar in nikoli pozabili zakaj smo TUKAJ, zakaj smo SKUPAJ.

Direktor doma je s temi besedami poudaril, kako pomembno je, da pri svojem delu vedno izžarevamo tudi človeško toplino in tako postajamo ne le "delavci za druge" temveč prijatelji, zaupniki, tisti, ki gradijo lepe trenutke. Izpostavil je, da za dosego tega ni potrebno veliko, potrebne so malenkosti, kot so nasmeh, prijazen pogled, prisrčen in iskren pozdrav, prijazna prošnja ali zahvala, vse to so drobci, ki gradijo veličino dneva in tako omogočajo, da postaja sleherni dan naš najlepši.

Hvaležni smo vsem, ki so se nam na tem praznovanju pridružili in se skupaj z nami zahvalili za vse izkušnje, preizkušnje in vse blagoslove, ki smo jih bili deležni v tem času.

Sveto mašo je s petjem obogatil domski pevski zbor, ki ga vodi sodelavec Žan. Po zahvalni maši je sledil bratski agape v dnevnem centru doma.