Novice

Tretje leto zapored, smo se tudi letos, zaposleni, stanovalci in pevci pevskega zbora Doma Sv. Lenarta, pred Velikim šmarnom, odpravili na romanje na Ptujsko Goro.

V oblačnem jutranjem vzdušju smo se z avtobusom odpeljali z molitvijo in petjem proti romarski prestolnici naše Mariborske nadškofije.

Ta dan, v nedeljo, 11. avgusta je prav tam potekalo že 8. nadškofijsko romanje bolnikov, invalidov in starejših, ki ga je  vodil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak.

Z velikim navdušenjem smo pri sveti maši, ob začetku katere je čez znana barvna okna posvetilo sonce, prisluhnili njegovi homiliji, s katero nas je nagovoril o bistvu ter moči upanja v vseh preizkušnjah našega življenja.

Poudaril je, da kljub tegobam, ki nas nemalokrat ovirajo, ne smemo izgubljati volje in upanja ter naj zmoremo sami  v vase vliti nove moči za nadaljnje poti življenja.

S svojimi besedami je prav tako povabil vse preizkušane k zakramentu bolniškega maziljenja, ter k skupnemu petju litanij Matere Božje, ki so v mogočni gotski baziliki, veličastno zvenele od vseh glasov, ki so polno zasedli ptujskogorsko baziliko.

Po zaključku slovesnosti smo se okrepčali na trgu pred baziliko, se srečali s škofom Jurijem ter popili kavico v sosednjem gostišču.

Hvaležni za čudovito dopoldne, smo se odpeljali proti domu, kjer smo se ob veselem prepevanju ljudskih pesmi strinjali, da zagotovo obstaja upanje, da bomo romali tudi prihodnje poletje.

Hudomušnost starih ljudi ne pozna meja in še prav nalezljiva je. Zaposleni v Domu sv. Lenarta imajo radi sproščene trenutke s stanovalci, ko se ne srečajo skozi storitev, pač pa skozi pristen človeški odnos, ki gradi naše sobivanje.

Pri uricah branja časopisa je pogovor nanesel tudi na dopuste, pa ne samo na njihove bogate spomine na preživljanje dopusta z družino, pač pa tudi na dopuste njihovih domačih in zaposlenih, ki te dni odhajajo in se vračajo z novimi spomini.

Pa je ob tem rekla stanovalka: »Kdaj pa direktor gre na dopust? Saj veste, ko mačke ni doma miši plešejo. Mi bi tudi lahko malo »čagali«, ko ga ne bo. Pa še delavnica bo zaprta.«

»Dogovorjeno. Pa da ne bi ki komu kaj pravo«, smo rekli.

In so šli na zaslužen dopust direktor, glavna sestra, delovna terapevtka in še mnogi drugi…

Tisti, ki smo ostali, pa smo si naredili dopust kar pri nas doma. Urice branja časopisa, ki tedensko potekajo na obeh nadstropjih, smo nekoliko podaljšali in se osvežili z domačo limonado, poklepetali ob dobri kavi in se odžejali ob hladnem pivu. Ja, prav ste prebrali. Ta pravem, ne brezalkoholnem. Druženje smo obogatili še z vrtenjem glasbenih želja za vse glasbene okuse. Tudi zaplesali smo. Dvakrat sta nam v duetu zaigrala sodelavec Robi na električni kitari, ki jo je sam izdelal in stanovalka gospa Gizela na harmoniki. Med premorom je Robi predstavil potek izdelave svoje kitare.

Dvakrat smo se družili ob kegljanju in ga enkrat zaključili z vrečko presenečenja, drugič pa se ob glasbenih željah med prvo in drugo serijo odžejali z oranžado in malo »pogrickali«. Obiskale so nas tudi pevke ljudskih pesmi in opazile, da smo prav dobro razpoloženi. K dobremu počutju je gotovo prispevala tudi redna jutranja telovadba.

Dobra volja, sproščen pogovor, prijetna glasba, šale, čas, ki ga namenimo drug drugemu, pa kakšni priboljški so recept za dober dopust. Pa četudi je ta kar doma.

Tako je naš » igriv dopust« kar prehitro minil. Se že veselimo naslednjega.

Mešani pevski zbor Doma Sv. Lenarta povezuje domske stanovalce, njihove svojce, zaposlene delavce in druge ljubitelje petja v složno pevsko poustvarjanje sakralnih in narodnih, ljudskih pesmi. Letošnje leto, smo se na sončno in lepo soboto, 20. julija, podali na že dolgo prej pričakovan izlet. Tokrat v sosednje Prekmurje.

Zjutraj nas je pričakal avtobus, ki smo ga vsi veseli in dobro razpoloženi napolnili prav do konca; prav vseh 25 pevcev pevskega zbora, z našimi sorodniki in prijatelji, ki smo se z navdušenjem odzvali povabilu direktorja našega doma, Zlatka Gričnika in zborovodja Žana Jerenka.

Pot nas je vodila čez Benedikt, Gornjo Radgono, Radence, Mursko Soboto in Rakičan, katerih zanimivosti nam je predstavil g. Ciril Arih ter z nami delil vabljiv se opis, o deželi panonske nižine, štorkelj ter dobrosrčnih prebivalcev, ki z njihovo dobrosrčnostjo in bogato kulturo vabijo v njihove kraje.

Namen letošnjega izleta je bil popestriti sobotno dopoldne v Domu starejših občanov v Veliki Polani, kjer se nam je ob tamkajšnjem direktorju, g. Andreju Šteslu, pridružil tudi naš gospod direktor.

S pevskim programom smo se povezali s tamkajšnjimi stanovalci, ki smo jim predstavili naš pevski repertoar, talent pa sta z nami delili tudi naši stanovalki, harmonikarici, ge. Gizela Lenard in Jožica Cebek. Sledila je pogostitev z domačo specialiteto »bujto repo« in pečenico, ki nam je pošteno teknila.

V popoldanskem delu smo se odpeljali proti samostanu klaris, v Turnišče, ki šteje osem članic. Fascinirala nas je predstavitev o najstrožjem redu redovnic in brez stičnost z zunanjim svetom. S sestrami klarisami smo zmolili in zapeli ter se po zahvali po lepem sprejemu, odpravili proti romarskemu središču murskosoboške škofije, bližnji župnijski cerkvi, ki pa ji nekateri pravijo tudi »slovenski Lurd«. Veliko in mogočno cerkev, ki je zgrajena iz starega in novega dela, nam je predstavil in razkazal tamkajšnji minorit, ki nam je izpostavil tudi nekatere zgodovinske dogodke razvidne iz veličastnih fresk, ki krasijo cerkev.

Pot nas je vodila še v Bogojino, kjer smo si ogledali znamenito Plečnikovo cerkev, Gospodovega vnebohoda. V kraju in rojstni cerkvi našega stanovalca in velikega podpornika zbora, škofa msgr. dr. Jožefa Smeja, smo hvaležno zapeli pete litanije Matere Božje.

Vsa zahvala za tovrstno druženje gre našemu direktorju in zborovodju, ki pa ni samo to, saj poskrbi in uredi tudi vse kar se tiče organizacije izleta in dviga medkulturnega ter medgeneracijskega udejstvovanja prav vsakogar v pevskem zboru. Navsezadnje se zahvaljujemo tudi vozniku, g. Marjanu Jelenu, ki nas je na izlet odpeljal tudi že lansko leto. Veseli smo, da z nami zapoje ter iz nas izvabi nasmeh na obraz.

Po kar dolgem in prijetno utrujenem dnevu, smo se s petjem, šalami in lepimi spomini na avtobusu, peljali proti domu in pevskim počitnicam naproti, s sklepno mislijo, da zares; »kdor poje, slabo ne misli«.

Stanovalci doma sv. Lenarta se radi poveselijo in družijo ob preprostih dejavnostih in aktivnostih. Tako je tudi v teh vročih poletnih dneh, ko življenje povsod utripa v bolj sproščenem vzdušju. Stanovalci redno spremljajo aktualne novice na urici branja časopisa, počivajo in se družijo v senci, tudi na gibanje s fizioterapevtko ne pozabijo.

Te dni so se sladkali tudi ob ledeni kavi, ki so jo skupaj z zaposlenimi pripravili v obeh nadstropjih. Z delovno terapevtko pa so, kot vsako leto, kuhali okusne marelične cmoke.

Na kulturnem dogodku v četretek 27.6.2019 so se predstavili likovni ustvarjalci, povezani v likovni sekciji pri DU Malečnik. Glasbeni program so pripravile članice ŽPZ pri DU Malečnik, ki jih vodi zborovodkinja ga Franja Senčič. Pevke so že vrsto let gostje v našem domu, in nam skoraj  vsako leto pripravijo nastop ob različnih priložnostih. Likovniki in pevke so nam predstavili kulturni utrip in udejstvovanje v svojem kraju, Malečniku.

Predsednik likovne sekcije g. Vid Kelbič pa nam je predstavil ljubiteljsko likovno dejavnost društva v njihovem kraju. Brez umetnosti, četudi ljubiteljske si življenje težko predstavljamo in s ponosom in veseljem moramo čuvati talente in spretnosti, ki so nam dane in jih kdaj tudi podeliti z drugimi.

Likovna dela bodo naš razstavni prostor, avlo Doma Sv Lenarta bogatile čez poletje, do jeseni. Morda nas motivi iz narave v teh vročih dneh malo osvežijo in nas odpeljejo v nek drug čas, prostor, kjer ni skrbi in nam pričarajo prijetno, veselo in zadovoljno razpoloženje.

Na pragu poletja v spomin na položitev temeljnega kamna za Dom sv. Lenarta pripravimo piknik na katerem se zberemo stanovalci, njihovi svojci in prijatelji ter zaposleni. Piknik smo tudi letos popestrili s kulturnim programom na katerem je nastopil domski pevski zbor, godba MOL Lenart in plesalci iz KD Delavec iz Lenarta. V avli se je s svojo ponudbo in programom prestavil Center za krepitev zdravja, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma v Lenartu.

Zbrane je pozdravil in nagovoril direktor Zlatko Gričnik, ki je poudaril, da je tudi takšno druženje ena izmed priložnosti za ohranjanje in poglabljanje medsebojnih odnosov. Je vložek h graditvi domačnosti in sprejetosti, kljub različnostim, ki jih vsakdo ima. Za dosega tega ni potrebno veliko, potrebne so malenkosti, kot so nasmeh, prijazen pogled, prisrčen in iskren pozdrav, prijazna prošnja ali zahvala, vse to so drobci, ki gradijo veličino dneva in tako omogočajo, da postaja sleherni dan najlepši, kljub hudi "nevihti", ki se lahko občasno razbesni nad "glavami", ki skupaj bivajo, delajo in se družijo.

Stanovalci so ob pomoči in v organizaciji delovne terapevtke pripravili tombolo, kjer je prav vsaka srečka zadela. Večino dobitkov so stanovalci v okviru aktivnosti delovne terapije izdelali sami.

Druženje smo nadaljevali s plesom ob igranju  dua Capuccino. Domači, prijatelji, prijetna glasba, sproščeno druženje in dobra pogostitev so pričarali lepo poletno vzdušje in ustvarili lepe spomine.

V času od ponedeljka 17.6.do srede 19.62019 je v Domu sv. Lenarta potekal že medgeneracijski tabor, ki ga v Domu že osmo leto zapored pripravljajo v sodelovanju z Dijaškim domom Antona Martina Slomška iz Maribora. Tabora se je udeležilo 7 dijakov, ki jih je spremljal vzgojitelj, profesor g. Gregor Rusjan.

Koncept tabora temelji na pogovoru in druženju ob različnih, večinoma preprostih, a prijetnih aktivnostih. Prvi dan tabora so dijaki predstavili življenje v dijaškemu domu – urnik in prostočasovne aktivnosti, ki jih imajo na voljo in se družili na plesnih vajah. Drugo jutro so se udeležili skupne telovadbe, ki jo za stanovalce redno pripravlja fizioterepevtka, nato pa se družili ob družabnih igrah - človek ne jezi se in se pomerili metanju v pisane žepke. Popoldne so preživeli ob sladolednem pikniku in ob družabnih igrah (kartanje, pikado). Prav vse aktivnosti je spremljala predvsem domača in duhovno-ritmična glasba, saj je dijak Timotej dober harmonikar, vzgojitelj Gregor pa kitarist, med udeleženkami pa je bilo več izvrstnih pevk. V sredo dopoldne smo druženje zaključili v domski kapeli, sv. mašo je ob somaševanju duhovnikov/škofov, ki bivajo v Domu daroval vikar dr. Ivan Štuhec.

Stanovalcem je bila razigrana mladostniška družba zelo všeč in si tudi v prihodnje želijo takšnih dogodkov.

Tudi večere so dijaki in vzgojitelj preživeli pestro. Prvi dan so si v družbi zgodovinarja Aleša Ariha ogledali Štupičevo vilo na Zavrhu, v torek pa uživali v kinu.

Stanovalci Doma sv. Lenarta se radi odpravijo na izlet, vendar ne daleč. Letos so se s spremljevalci odpravili kar v bližnjo okolico, po lepih Slovenskih goricah, med griče posejane z vinsko trto, k reki Muri, ki slovi po številnih vijugah, rečnimi rokavi in prodiščih. Deževen  majski torek je bil drugačen od ostalih dni, ki jih preživimo skupaj, bil je lep in prijeten.

Najprej smo se ustavili v Methansovi hiši, kjer smo si ogledali etnološko zbirko in umetniško galerijo. Videli smo lončeno posodo in veliko starih slik, zbirko lesenega orodja in posode, razna umetniška dela – likovna in kiparska, veliko lončeno peč, okvire za fotografije,  pohištvo in sef za hrambo vrednostnih stvari. Prijazen in zgovoren gospodar Leopold nam je povedal nekaj zgodb znamenitih ljudi, ki so v preteklosti  zaznamovali življenje v teh krajih. V hiši so poleg likovnih umetnikov gostovali tudi številni literati. Z ženo sta nas tudi pogostila z domačim kruhom, zaseko in vinom. Pot smo nadaljevali do borda na Muri in se po malce razburkani reki prepeljali v na drugo stran v Avstrijo. Po vrnitvi z broda se je prilegala kava v lični brunarici ob reki in sproščen klepet. Naša naslednja izletniška postaja je bila cerkev Marije Snežne. Naš stanovalec in tamkajšnji župnik, gospod Franček, nas je presenetil in nam, ko smo vstopali v cerkev, zaigral na orgle, nato pa predstavil zgodovino cerkve in lepote kraja, predvsem pa številne razglede, ki pa jih v celoti zaradi megle nismo bili deležni.

Prijetno druženje smo zaključili s kosilom v bližnjem gostišču. Polni vtisov smo se v močnem nalivu peljali nazaj proti Lenartu. Dež nam ni pokvaril vzdušja, saj ko smo potrebovali, je bilo vreme ravno pravšnje. To je sporočilo, da je kljub "dežju" potrebno vztrajati in "deževen dan" obrniti sebi v prid.

Strokovnjaki pravijo, da je predajanje osebne življenjske izkušnje v zaklad kulturnozgodovinskega zaklada človeštva ena izmed nalog starega človeka. V mesecu aprilu smo se v Domu sv. Lenarta skozi različne aktivnosti pripravljali na praznovanje največjega krščanskega praznika Velike noči. Aktivnosti, ki smo jih pripravili, ne le da dajejo občutek domačnosti in polepšajo praznične dni, ampak so tudi  priložnost za druženje in obujanje spominov na minule čase za katere stanovalci radi povedo, da so bili borni, a mnogo bolj radostni kot danes.

Skupaj z duhovniki so stanovalci  v postnem času molili križev pot, pevci so se pripravljali na prepevanje pri slovesni sveti maši na velikonočno jutro. V predprazničnem času se je v domu zvrstilo nekaj obiskov Župnijskih karitas, ki so obiskali svoje župljane. V začetku meseca aprila smo izdelovali rože iz krep papirja za okrasitev presemcev, v tednu pred cvetno nedeljo pa presmece, ki smo jih nesli k blagoslovu. Posebno delavnico in srečanje za svojce smo pripravili na varovanem oddelku, kjer bivajo stanovalci z demenco. V tednu pred Veliko nočjo smo izdelovali dekorativna jajčka in pripravili vse potrebno za blagoslov jedil na Veliko soboto v domski kapeli. Blagoslova so se udeležili tudi svojci in prijatelji ter zaposleni.

Na velikonočno jutro smo si privoščili velikonočni zajtrk.

14. marca se je v Domu sv. Lenart odvijal turnir v pikadu med stanovalci domov za starejše mariborske regije. Sodelovali so predstavniki in spremljevalke Doma Tezno, Doma Idila, Doma Danice Vogrinec, Doma pod gorco in Doma sv. Lenarta. Vsak dom omenjene regije pripravi 1x na leto kakšno športno rekreativno in družabno aktivnost, na kateri se stanovalci družijo, medsebojno spoznavajo in povezujejo in tako obogatijo svoje bivanje v domu. V Domu sv. Lenart običajno v mesecu marcu pripravimo turnir v pikadu.  Na omenjenem srečanju je bilo  seveda tudi malo tekmovalnega vzdušja, prevladovalo pa je veselo, zabavno in sproščeno druženje. Preizkusili smo se tudi v novi igri »Ribolov«, ki sploh ni bila težak izziv,  izkazala se je kot zelo zabavna in zanimiva. Zadovoljni in veseli, vsi zmagovalci,  smo se po okusnem kosilu poslovili in se že veselimo naslednjega srečanja.