Novice

V nedeljo, 12. avgusta, je bilo na Ptujski gori VII. nadškofijsko romanje starejših, ki smo se ga udeležili tudi stanovalci in spremljevalci iz Doma sv. Lenarta.

Prežeti z mnogimi spomini na romanja v minulih časih so se stanovalci takoj po zajtrku zbirali v avli Doma. Na Goro kot pravijo domačini, smo se podali z dvema kombijema. Pridružili so se tudi svojci.

Mašo je daroval upokojeni nadškof dr. Marjan Turnšek s katerim smo se po sveti maši srečali pred cerkvijo, pozdravili so nas tudi sodelavci domače ŽK, ki so sodelovali pri organizaciji dogodka. Starejši so lahko prejeli tudi bolniško maziljenje.

Na poti smo si privoščili še kavico na Ptuju in se skozi lepe domače vasi malo utrujeni, a veseli in zadovoljni vrnili do doma.

Že nekaj časa nam je bilo znano, da se bomo pevci pevskega zbora Doma sv. Lenarta podali na skupinski izlet v Kidričevo. Meni, Kristini, ki še nikoli nisem bila v Kidričevem, je spomin odplaval v junij leta 1945, ko sem se kot 8 – letna deklica z družino, z vlakom vračala iz štiriletnega izgnanstva domov. V Mariboru so starši in sorodniki dobili avtobus, nakar se je pojavil nekdo, ki je ukazal zapustiti vozilo in nas poslati v taborišče Sternthal (sedaj Kidričevo), današnjemu času znan po ogromnih vojnih in povojnih žrtvah. K sreči ob koncu, do tega ni prišlo.

V soboto, 30. junija 2018, po nekaj oblačnih in deževnih dneh, smo se pevci v pričakovanju lepega izletnega dne, zbrali pred vhodom našega doma, kjer nas je pričakal avtobus, pa tudi sončni žarki. Zbrali smo se prav vsi člani zbora; stanovalci, zaposleni in prostovoljci, ki prepevamo v zboru, na čelu z zborovodjem Žanom in direktorjem gospodom Zlatkom Gričnikom. Pot nas je vodila skozi kraje naših Slovenskih goric, skozi bujno zelenje naših polj in gozdov.

Naša prva postaja je bila Dom »Park« Kidričevo, ki kot enota spada k Domu upokojencev Ptuj. Tam nas je pričakalo vodstvo doma, načelu z direktorico doma, go. Jožico Šemnički in strokovno vodjo doma Kidričevo, go. Simono Požar.

V njihovi kapeli smo s petjem obogatili sveto mašo, po njej pa smo skupaj s tamkajšnjimi stanovalci zapeli tudi nekaj slovenskih narodnih pesmi. Pogledali smo si dom in njihov čudovit zeleni park, nakar je sledilo okusno kosilo, začinjeno še z nekaj pesmimi in dobro voljo.

Naša pot se je nadaljevala z ogledom tamkajšnje župnijske cerkve, ki je posvečena Sveti Družini in je lansko leto praznovala 30. obletnico posvetitve. Farni župnik, g.  Anton Pačnik nam je razkazal dokaj sodobno cerkev in  predstavil njeno kratko zgodovino ter svoje osebno življenje in misijonsko pot v misijonu v Zairu. 

Nad oltarjem v cerkvi se nahaja čudovit kip Svete Družine – Marije, Jožefa in mladega Jezusa, ki ga Marija in Jožef najdeta v templju in jima ta pravi: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« (Lk 2, 49). In ker se kot pevci nismo mogli upreti pogledu na kor, smo ob orglah zapeli še nekaj pesmi v čast Mariji. Na orglah nas je spremljaj naš zborovodja Žan Jerenko, ki je za temi orglami nekaj let bogatil nedeljske maše. Kako čudovito in mogočno so zazvenele in njihov glas je napolnil prav vso cerkev.

Tik ob cerkvi pa se nahaja staro vojaško pokopališče, ki je bilo del kompleksa avstro-ogrskih ujetniških taborišč in rezervnih bolnišnic, ki so na tem območju delovale med letoma 1915 in 1918. Na njem so preminule pokopavali že leta 1915. Koliko tisoč mož in fantov je tukaj pokopanih ter za katere njihove družine najbrž nikoli niso izvedele, kje počivajo.

Ob poti domov smo se še ustavili pri gradu v Račah, kjer so si kar trije pari obljubljali zvestobo v sreči in nesreči,… prav v njem pa je urejena tudi zasebna etnološka zbirka starin Antona Grila, skozi katero nas je navdušeno popeljala ga. Nevenka Gril Hameršak, ki nam je med obiskom nepričakovano povedala, da je tudi ona zborovodkinja in organistka cerkvenega pevskega zbora v Račah. Na klavir nam je zaigrala tudi tisto staro, zimzeleno Cvetje v jeseni. Prav zbirka, skozi katero nas je popeljala, pa nam je prikazala starine naših prednikov (stara kolesa, knjige, ure, glasbila, šiviljske stroje…), ki so jih podarili ljudje in absolutno zahvala tistim, ki se za ta sestav tudi trudijo.

Naš skupni izlet se je bližal h koncu in tako smo pozno popoldne prispeli nazaj do našega doma. In kako drugače kot s pesmijo in polni lepih vtisov, smo pred avtobusom zaključili dan.

Složno smo se strinjali, da moramo take stvari večkrat ponoviti.

Hvaležni smo vodstvu našega doma – gospodu direktorju, ki nas prizadevno podpira v naših zrelih letih. Posebna zahvala pa gre tudi našemu zborovodju, ki nas je potrpežljivo naučil vseh lepih pesmi.

In kot pravi besedilo pesmi ansambla Stanka Fajsa: »Kjer pesem se sliši, domuje veselje«, zato naj naša pesem doni še naprej, da bo prinašala veselje nam in vsem ljudem okoli nas.

28. junija se je v Domu Sv. Lenarta odvijala modna revija za starejše, v sodelovanju z družbo  Senior trgovina, katere oblačila so bila na ogled in ponudbo.

Za izvedbo je bilo potrebno  pridobiti  13. modelov, stanovalk in stanovalcev doma, ki so se bili pripravljeni odeti v nova oblačila in se pokazati in sprehoditi pred publiko. To jim sploh ni bil problem, kvečjemu izziv in zabava. Tako kot so bile zabavne priprave na ta dogodek, saj si je bilo pred dogodkom seveda treba urediti frizure, za kar je poskrbela frizerka Marjetka, pripraviti modne dodatke, izbrati barve in narediti manikuro in ličenje. Priprave so potekale že en dan prej, v delavnici delovne terapije je bilo živahno in zabavno, ko so potekale priprave na predstavo.  Ta dogodek je bil dobrodošla popestritev in osvežitev med ustaljenimi aktivnostmi, ki se v domu sicer redno odvijajo.

Na letošnji že 6. likovni koloniji je sodelovalo 34 likovnikov, ki so 19. maja ustvarjali v domu ali neposredni okolici doma, nekateri umetniki pa, ki so bili zadržani ali pa so od daleč, pa bi vseeno želeli sodelovati v tem plemenitem projektu, so podarili svoja že ustvarjena dela.

Kulturni program so popestrile pevke ljudskih pesmi, ki delujejo v okviru DU Lenart, ki že 10 let, vsak mesec ljudsko izročilo in svojo vedro pesem res iz srca delijo z našimi stanovalci. Z željo, da bi jim zdravje dobro služilo in bi še dolgo vesele in nasmejane prihajale v našo družbo, se jim je z drobno pozornostjo za njihov čas, dobro voljo in vse zapete pesmi zahvalil tudi direktor Zlatko Gričnik.

Opogumljati, razveseliti, potolažiti starostnike, ki jim jesen življenja jemlje moči, vzbuditi lepe občutke in umiriti misli vsem, ki se v prostorih našega doma ustavljajo ob slikah na steni ali prisluhnejo vedremu petju pevk ljudskih pesmi, je namen in cilj našega sodelovanja. Prepričana sem, da tako likovniki kot pevke, ki so v sebi zaslišali naš klic dobrote, ustvarjajo in nastopajo z več vznesenosti, radosti, ker želijo razpihati prah vsakdanjih skrbi in tegob, ki spremljajo ljudi v jeseni njihovega življenja.

V Domu sv. Lenarta verjamemo, da naše prijatelje kulturnike medsebojno druženje in druženje s starostniki bogati, da rastejo v svojem znanju, talentih in da to sodelovanje tudi njih dviga iz povprečnosti prašnega vsakdanjika.

Razstavo je postavil strokovni spremljevalec kolonije Andrej Velikonja.

Likovno kolonijo smo tudi tokrat pripravili s finančno podporo Slovenke karitas in Nadškofijske karitas iz Maribora.

Učenci OŠ Lenart so tudi v šolskem letu 2017/2018 prihajali v naš dom ter se skozi vse leto s pomočjo različnih družabnih iger družili z našimi starostniki. V ponedeljek 4.6.2018 smo v okviru našega medgeneracijskega sodelovanja sklenili zadnje srečanje pred počitniškimi dnevi.

Učenci so za stanovalce pripravili hudomušen skeč s katerim so ponazorili dogodke iz šolskih klopi. Sledila je podelitev zahval stanovalcem in učencem. Zahvale je podelila mentorica in predstavnica OŠ Lenart, Anja Zlatečan. Preden smo se posladkali s sladoledom, ki je v tem poletnem dnevu še kako prijal, pa smo vsi skupaj učencem zaželeli uspešen zaključek šolskega leta in lepe brezskrbne počitniške dni. Seveda pa smo jih povabili tudi k nadaljnjemu sodelovanju in vsi skupaj si želimo, da se v jeseni ponovno vrnejo med nas.

Na letošnji izlet smo se stanovalci doma sv. Lenarta in spremljevalci odpravili na Falski grad, kjer smo doživeli resnično čudovito grajsko pravljico.

Pravljica se je pričel pri Ledenici z dobrodošlico, aperitivom. Sledil je voden ogled gospodarskega dela gradu – viteška dvorana in pivnica, ogled kleti, prostorov za služničad ter ogled grajske ječe in grajske kapele.

Nato smo bili deležni sprejema graščaka grofa Maksimiljana. Sledil je ogled razkošnejšega dela gradu - graščakovih soban in salonov ter pogostitev in druženje v zelenem in rdečem grajskem salonu. Spoznali smo tudi dvorno damo.

Ob slovesu smo grofu tudi zapeli, kar ga je tako zelo navdušilo, da je obljubil, da nas pride obiskat v Lenart.

Na poti nazaj domov smo se ustavili še v Drava centru v Limbuškem nabrežju, kjer so nas razveselile račke in kjer smo se posladkali s sladoledom in se za nekaj trenutkov predali prvim letošnjim toplim sončnim žarkom.

Malo utrujeni, a zadovoljni in srečni, da smo ob zanimivih dogodivščinah in medsebojnem druženju preživeli lep dan, smo se vrnili domov.

V Domu sv. Lenarta smo v soboto, 19. maja 2018, preživeli poseben dan, poln lepih trenutkov in srečanj ter ustvarjalne energije. V želji, da bi obogatili kakovost jeseni življenja vsem, ki bivajo Domu sv. Lenarta, vsem ki tukaj delamo in tudi tistim, ki v naš dom prihajajo na obiske ali po drugih opravkih, smo letos pripravili že 6. likovno kolonijo "Umetniki za Dom sv. Lenarta" , v okviru katere je ustvarjalo – risalo in barvalo 33 likovnikov, ki so se odzvali našemu povabilu k dobroti in solidarnosti. Kot po navadi so se likovniki najprej srečali ob zajtrku, po odprtju pa se podali na ustvarjalno pot.

Udeležencem smo zagotovili slikarska platna in papir za akvarele ter nekaj barv, ostalo opremo pa je vsak prinesel s seboj. Ustvarjali so različne motive, nekateri spodaj v prostorih delovne terapije, nekateri zunaj v neposredni okolici Doma. Vsak si je našel kotiček v katerem se je dobro počutil in bil najugodnejši za razvoj njegove ustvarjalne energije.

Ker se nekateri likovniki niso mogli vključiti v kolonijo, pa bi želeli sodelovati pri humanitarnem namenu in sporočilu kolonije, so podarili svoje že ustvarjeno delo, ki bo vključeno v obe predvideni razstavi od junija 2018 dalje.

Likovna dela v okviru 6. likovne kolonije "Umetniki za Dom sv. Lenarta" bodo krasila domske prostore, ki so namenjeni za druženje in sprejem gostov.

Kulturni program ob odprtju kolonije je ob 10.00 pripravil ŽPZ iz Malečnika.

V Domu sv. Lenarta vsako leto z organiziranim sprehodom skozi naše mesto obeležimo mednarodni dan gibanja, ko omogočimo sprehod tudi večjemu številu stanovalcev, ki so vezani na invalidski voziček. tudi letos je bilo tako, a smo zaradi spremenjenega prometnega režima v centru mesta prilagodili našo že ustaljeno pot. Odšli smo skozi mestni parka dr. Jožeta Pučnika in med potjo z zanimanjem opazovali gradbena dela na cestišču, ki vodi do našega doma in v delu parka,ki je namenjen najmlajšim. Na klopcah pod kostanji, nekateri pa v bližini spominskega obeležja na slovensko samostojnost, smo se ustavili, se odpočili, poklepetali in posladkali s sladoledom. V bujno vzcvetenem in ozelenelem parku nam je bilo zelo prijetno.

Doma nas je na terasi pričakala še kava, sadje in piškoti.

V sredo, 25. aprila 2018, smo v avli Doma sv. Lenarta odprli likovno razstavo članov likovne sekcija KUD Gabrijel Kolbič, ki šteje17 članov, ki so zelo aktivni in ustvarjalni.

Likovniki vsako leto pripravijo dve likovni koloniji – Kolbičevo likovno kolonijo in Horvatovo velikonočno likovno kolonijo. Likovniki z Marije Snežne prirejajo samostojne in skupine razstave v domači občini in drugod, kamor jih povabijo. Tudi v Domu sv. Lenarta jih že poznamo, saj se člani redno udeležujejo naše likovne kolonije in tudi razstavljali so že pri nas. Člani tudi prihajajo na našo likovno kolonijo.

Na prireditvi so jih spremljali njihovi prijatelji pevci, ki delujejo pod okriljem istega društva.

V četrtek, 19. aprila, so v Domu sv. Lenarta v okviru Unescovega projekta na likovnem ex temporu Rajka Slapernika skupaj likovno snovali stanovalci in učenci OŠ Sveta Trojica. Prišlo je 15 učencev, v okviru možnosti so se pridružili tudi stanovalci in zaposleni v domu. V akrilni tehniki so ustvarjali različne motive.

Ko so udeleženci končali likovno ustvarjanje, so se učencem pridružili še člani šolskega banda, ki so zaigrali nekaj narodno-zabavnih pesmi, pevka Stela in šolski pevski zbor, ki so navdušili z lepim petjem. Mladi likovni ustvarjalci so Domu podarili likovno delo, ki so ga ustvarili skupaj in na katero je vsak narisal eno rožico.

Udeležence in nastopajoče smo tudi pogostili in jim pokazali dom in življenje v njem. Učence sta spremljali mentorica Metka Amon ter sodelavka in likovna ustvarjalka Joži Kerenc.

»Življenje ima sončno stran«, so zapeli trojiški učenci. In prinesli svoj elan v prelep pomladni dan.

Pred natanko desetimi leti je prišla v dom prva stanovalka. Ob tem jubileju je prva "sprejeta" stanovalka, gospa Helena ob prisotnosti direktorja slovesno razrezala torto.

Direktor je gospe Heleni izročil šopek in se ji zahvalil za vso potrpežljivost, skromnost in predvsem za vse predloge in tudi pohvale, ki jih je tekom teh desetih let prispevala gospa Helena v mozaik skupnega bivanja in sobivanja.

Ob tem jubileju so bili povabljeni še vsi ostali stanovalci, ki so bili sprejeti v letu 2008. Vseh skupaj jih je 22. Prav tako so bili povabljeni vsi sodelavci, ki so prav tako leta 2008 nastopili službo v Domu sv. Lenarta. Vseh je bilo 40. Tako, da je vseh stanovalcev in sodelavcev, ki so prišli v dom leta 2008 62.

Direktor je vsem stanovalcem in sodelavcem izročil sopek nagelčkov in spominček, ki so ga pripravili pridne stanovalke in sodelavke v okviru delovne terapije. Poudaril je, da so pristni medsebojni odnosi temelj dobrega in odkritega sodelovanja na vseh področjih, tako na področju bivanja, sobivanja in tudi sodelovanja. Vsem, ki so se odzvali povabilu se je iskreno zahvalil, da so si vzeli čas in s svojo prisotnostjo pokazali, da so pravi ambasadorji dobre volje, solidarnosti in medsebojenega sodelovanja na vseh področjih.

Druženje je popestril domski pevski zbor, ki je uvodoma zapel "šopek" domačih ter tako druženje naredili še bolj slovesno in veselo.