Novice

Že po tradiciji vsako pomlad, ko cvetijo akacije in bezeg izkoristimo ponudbo narave in pripravimo okusen sladki priboljšek  in ocvremo cvetove. Stanovalkam in stanovalcem je v večini poznana ta posebna jed, mnogi so jo sami pripravljali doma, zato se vedno veselijo in pomagajo pri pripravi cvetov in mase za to priljubljeno jed.

Nekateri imajo rajši bezgove, drugi akacijine ocvrtke, eni slajše, drugi manj, imeli smo vsega  na voljo, okusi so pač različni kar seveda velja za mnogo stvari v življenju. Vsi pa smo se strinjali, da je bila to zelo dobra ideja in priložnost, da se  imamo prijetno ob delu, pripravi, druženju, klepetu, obujanju spominov in se razvajamo s sladkimi priboljški.

Zbrali smo se na ploščadi doma, se poveselili ob domačem pecivu in soku, prisluhnili zvokom harmonike, tudi zaplesali, zapeli in se poveselili. Naši fantje so postavili mlaj in zakurili kres.  Potem pa smo se skupaj odpravili do majskega drevesa in se nastavili fotoaparatu in sončnim žarkom. Iskrena zahvala sodelavcu Franciju za podarjeno majsko drevo in za vse, kar je bilo potrebno, da je »maj pan« bil okrašen in postavljen. Hvala sestri Maji in njeni mami, da smo se lahko posladkali, študentu Štefanu za lepe melodije na harmoniki in vsem sodelavcem, da so stanovalcem polepšali dan in jih vrnili v čase, ko so to tudi sami počeli.

Pripravili so nam enourni program, kjer so se stanovalci lahko sprostili ob poslušanju petja, igranju na harmoniko ter se nasmejali ob skeču, ki sta ga pripravili igralki. Nekaj stanovalk in stanovalcev se je tudi z veseljem odzvalo na povabilo nastopajočih, in so se zavrteli, zaplesali  v ritmih znanih melodij.

Prijeten popoldan je kar prehitro minil, zadovoljni, hvaležni in veseli smo se razšli ter goste povabili, da nas še kdaj obiščejo.

Stanovalke in stanovalce Dom sv. Lenarta je ob tej priložnosti obiskal pisatelj Tone Partljič, ki dobro pozna Slovenske gorice in je poln zanimivih zgodb o njihovih ljudeh. Pozna tudi nekatere stanovalce ali njihove sorodnike, zato so se njegovega prihoda številni zelo razveselili.

V svojem slogu, na preprost in hudomušen način,  je pripovedoval nekaj zgodb, ki jih je zapisal v svojih knjigah. Za konec pa so stanovalci v njegovi režiji odigrali še odlomek iz tragične ljubezenske zgodbe o Romeu in Juliji.

Stanovalci so mu z zanimanjem prisluhnili, se nasmejali. Sproščeno petkovo dopoldne je bila odlična popotnica za veder vikend.

Vezi smo spletli tudi s sekcijo za ročna dela, ki nas redno vabi na njihove razstave, ki jih vsako leto organizirajo v občinski avli. Na njih stanovalci, ki ustvarjajo v okviru delovne terapije, sodelujejo s svojimi izdelki, vsi pa si jih radi ogledamo, srečamo prijatelje in znance ter se sprehodimo mimo vrtca in skozi našo lepo urejeno tržnico do občinske stavbe.

To zimo so se članice ročnodelske skupine odločile za dobrodelno gesto – spletle so tople odejice, da se lahko stanovalci, ki jih na sprehode popeljemo na vozičku, pokrijejo, da jim je med uživanjem na svežem zraku dovolj toplo. Spletle so tudi terapevtske rokavičke.

Na pragu pomladi smo spletene izdelke prevzeli na sedežu društva.

Hvaležni smo članicam za to gesto in se že veselimo novih sodelovanj in srečanj s člani DU Lenart.

Na varovanem oddelku so v soboto 23. marca  povabili svojce stanovalcev, ki so skupaj s stanovalci izdelovali presmece oziroma butare, ki so jih na cvetno nedeljo nesli k maši blagoslovit.

Na veliko soboto pa se v domsko kapelico odnesejo košare velikonočnih jedi na blagoslov.

Na velikonočno nedeljo se stanovalci radi udeležijo velikonočne maše, in prejmejo tradicionalni velikonočni zajtrk. 

Velika noč je največji krščanski praznik, praznik veselja in upanja. Starejši ljudje imajo na ta čas že iz svojega otroštva lepe in doživete spomine. Vsaj malo tega lepega vzdušja smo si med seboj podelili tudi med raznimi aktivnostmi, ki smo jih prilagojeno pripravili  v tem velikonočnem času za stanovalce v domu.

Koncert z dušo in za dušo je bil zelo primerna pozornost ob bližajočem materinskem dnevu.  Z njimi smo v mislih odpotovali in odjadrali na lepše, v lepo, sončno Dalmacijo. Ob nežnih spevnih dalmatinskih melodijah smo se sprostili, v mislih uživali na morski obali, topli sapici, v senci z bevando...

Glasbeniki so nas navdušili,  in že prejeli vabila za naprej, da se v prihodnosti spet srečamo.

V ponedeljek 25. marca pa je direktor, kot je to že vsa leta v navadi razdelil vrtnico vsem stanovalkam in sodelavkam. Enim za zahvalo, drugim za spodbudo. 

Tako smo tudi v našem Domu sv. Agate v petek, 22.3. dopoldan izdelovali butare in se pripravljali na praznik cvetne nedelje. Popoldan ob 15 uri pa smo se stanovalci in zaposleni zbrali pred vhodom v dom, kjer so naši prijatelji  Društva Presmec iz Selc postavili 6 metrov visok presmec, ki krasi naš dom. Obenem smo prisluhnili pesmi ljudskih pevcev DU Selce in blagoslovili presmece.

Po blagoslovu pa smo se še malo podružili, posladkali in nazdravili. Iskrena zahvala vsem članom društva Presmec iz Selc, ki sedaj že drugo leto zapored poskrbijo tudi za presmec pred našim domom.

V zahvalo za neprecenljiv trud in prizadevanja žensk ga praznujemo tudi v družinskem okolju in ne samo na družbeni ravni. Stanovalkam Doma sv. Agate in Doma sv. Lenarta se je z vrtnico poklonil direktor Zlatko Gričnik, s pesmijo pa so jih razveselile pevke KUD Coda iz Maribora. Z dobrimi željami in pozornostmi so jih obiskali in razveselili tudi domači, skupaj z njimi popili kavo in poklepetali.

V četrtek 15. februarja smo v Domu sv. Agate v prisotnosti številnih gostov zbrali pri zahvali sveti maši, ki jo je daroval predsednik Nadškofijske karitas Maribor,  gospod Branko Maček, z ubranim petjem pa obogatili pevski cerkvenega pevskega zbora iz Korene. S svojimi prispevki in zahvalo so sodelovali tudi stanovalci.

Gospod Branko Maček je v homiliji poudaril, da nas v težkih trenutkih nas rešujejo molitev, potrpežljivost, upanje: »V težkih trenutkih, v žalosti in bolečini, ob žalitvah izberimo pot molitve, potrpežljivosti in upanja v Boga. Ne padimo v past nečimernosti. Ne pustimo se prelisičiti »nališpani lepoti nečimernosti«, temveč dopustimo, da v naše srce vstopa »veselje, ki je od Boga«, zahvaljujoč pri tem za zveličanje, ki nam ga daje. V lepih trenutkih pa se zahvaljujmo Bogu  -  saj v našem življenju najdemo tudi lepe trenutke - … saj se nam po preizkušnjah Gospod približa in nas reši – rešuje … Tu gre za lepe, pristne trenutke«.

V torek 5. marca je v domski jedilnici Doma sv. Lenarta slovesno somaševanje vodil grosupeljski župnik gospod Martin Golob, ki je v času epidemije poskrbel za veliko prenosov svetih maš po spletu, je pogost in zaželen sogovornik v številnih medijih ter oseba, ki s svojo prisrčnostjo in iskrenostjo povezuje in združuje.

S svojimi vrlinami in preprostostjo je navdušil tudi stanovalce, zaposlene in goste. Njegov nagovor je vključeval veliko primerov in situacij iz vsakdanjega življenja, hudomušnost in veselje do življenja sta še dodatno obogatila njegov nastop in razveselila udeležence. S petjem so sveto maši polepšali mladi pevci iz jakobske župnije.

Pustni torek je v obeh domovih minil v znamenju pustnih norčij, šem in rajanja. Na pustni torek, 13. februarja  smo v Domu sv. Lenarta in Domu sv. Agate za stanovalce v dopoldanskem času pripravili

veselo pustovanje. Veliko stanovalk in stanovalcev se je z veseljem in navdušenjem udeležilo tega dogodka. S pomočjo delavk so si nadeli pustne oprave in se za ta dan spremenili v druge osebe in podobe. Bili so pisana, vesela in sproščena druščina.

Obiskali so nas otroci iz Vrtca Lenarta, predstavili so se nam v svojih maskah in opravah, nam zapeli nekaj pesmic in zarajali ob glasbi. 

Povabili smo še muzikanta, v Domu sv. Lenarta je za veselo vzdušje poskrbel gospod Igor, v domu sv. Agate pa gospod Tibor. Ob glasbi, petju, plesu in druženju smo si tudi privoščili pavzo za pustni krof. Pesem, ples in veliko smeha so zaznamovali ta dan. Potem smo se za letos od pusta poslovili. Ker je bil to leto hitro na koledarju, pa nismo prepričani, če tudi od zime, seveda pa z veseljem pričakujemo prebujanje v novo pomlad. 

V goste smo povabili vsem znanega pisatelja Toneta Partljiča. S svojo razposajeno naravo se je našim stanovalcem močno prikupil. Po pozdravnem nagovoru je želel spoznati vsakega od naših stanovalcev. In po pogovoru je že spletel mrežo preteklih poznanstev in s stanovalci stkal vez za nadaljevanje programa. Orisal je življenjsko pot Franceta Prešerna na zanimiv, vsem razumljiv način ter jim velikana poezije približal kot človeka, ki je ravno tako živle vsakdanje življenje, bil ravno tako vpet v to ali ono situacijo iz katere je znal potegniti višje cilje in jih ubesedil kot besede, ki sežejo daleč preko njegovega, pa tudi našega časa.  V drugem delu pa so naši stanovalci v trenutku postali igralci. Gospod Tone je izmed njih izbral nekaj ljudi, ki so zaigrali v »komediji« Romeo in Julija. Ob tem so se vsi pošteno nasmejali in si zaželeli, da gospod Tone zopet kmalu pride v goste.