Novice

Prisrčno vzdušje, ki smo ga bili deležni stanovalci Doma sv. Lenarta in Doma sv. Agate, je bilo čutiti že v dopoldanskem pričakovanju. Obenem so nas ob sv. Miklavžu obiskale pevke ljudskih pesmi iz Lenarta in skupaj smo priklicali sv. Miklavža, ki se je v družbi parklja sprehodil med stanovalci, nas pozdravil in nagovoril. Povedal nam je, da naj dobroto, ki jo zbiramo skozi vse leto delimo sploh v teh prazničnih dneh. Naj drobna dejanja, ki jih postorimo in preproste besede, ki jih izgovorimo, odsevajo dobroto našega srca.

Potem pa nas je vsakega posebej nagovoril in se z nami pošalil s kakšno od anekdot, ki so se nam zgodile čez leto....kajti vemo, da nas sv. Miklavž opazuje sleherni dan.

Že zjutraj, ko se je prebudila, so ji ob postelji za voščilo zapeli zaposleni Potem pa se je pričel pester dan. Dopoldan je najprej obiskala frizerko, potem pa so se vrstili obiski z voščili in šopki. Obiskala sta jo, izrekla voščila in nazdravila z njo direktor Zlatko Gričnik in lenarški župam mag. Janez Kramberger.

Po slovesnem kosilu smo imeli rojstno dnevno slavje s svojci, sostanovalci in zaposlenimi, ki so ga s petjem popestrile pevske ljudskih pesi pri DU Lenart. Pravnukinji sta pomagali upihniti svečke, potem pa je ga Ivanka zarezala v veliko sladko torto.

Ob njenem častitljivem jubileju je ge. Ivanki v svojem imenu in v imenu Mestne občine Maribor pisno voščilo poslal tudi župan Aleksander Saša Arsenovič.

Hči Nada Antolinc pa je predstavila njeno življenjsko pot.

 * * *

Ivanka Trojak se je rodila 13.12.1922 v Avstriji, očetu Avstrijcu in materi slovenki. O še ni bila stara eno leto, jo je mama oddala Ivanki Pušelc in njenemu možu. Tam je ostala za vedno. Osnovno šolo je obiskovala v Selnici ob Dravi. V Mariboru se je izučila za šiviljo in se tam tudi zaposlila. Kot mladinka je bila aktivna članica društva Sokol. Ko je dopolnila 22 let, se je poročila s sosedovim sinom Ivanom Trojkom. Ker je bil Ivan električar, je dobil službo na elektrarni Fala. Tja sta se tudi preselila. Kmalu se je družina povečala, najprej za hčerko, tri leta kasneje sta dobila še sina. Ivanka je pustila službo in šivala doma. Največje veselje je imela z vrtom. Bil je vedno vzorno urejen. Po poroki sina in hčere se je njena družina še povečala. Dobila je vnuke, ki so vse proste dneve in počitnice preživljali na Fali. Ivanka in tri vnuke, sedem pravnukov in eno pra-pravnukinjo.

Ko je bil mož Ivan star 94 let, se je poškodoval in odšel v dom. Ivanka pa se je preselila k hčerki v Maribor, kjer je prebivala devet let. Še vedno je bila čila, urejala je okolico hiše. Vsak dan je prebrala časnik Večer.

Ko je lani po nesreči padla, je morala v bolnišnico, kjer je zbolela še za covidom. Tako je naneslo, da je prejšnji rojstni dan preživela v bolnišnico. Nato pa je svoj novi dom našla v Domu sv. Agate.

Osrednja tema, ki smo jo tokrat posebej izpostavili, je mleko in mlečni izdelki. K temu spodbujamo tudi z letošnjim sloganom »Zajtrk z mlekom – super dan!«

Tradicionalni zajtrk je sestavljen iz mleka, masla, kruha, medu in jabolk. Glavni namen dneva slovenske hrane je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Pri nas se stanovalci najbolj razveselijo kruha, ki ga v krušni peči speče gospodinja iz naše okolice.

Vsem kar dobro poznane dalmatinske melodije so v njihovi izvedbi zazvenele nežno, čustveno in nemalo poslušalcem so se od ganjenosti v očeh zasvetile solze. Še posebej so razveselile stanovalko, kateri so zapele pesem za rojstni dan. Spet drugi stanovalki, teti ene od pevk, so zapele pod oknom, ker žal ni mogla na dogodek zaradi bolezni.

Tako se je z njihovo pomočjo hladen in turoben novembrski dan spremenil v prijetno doživetje za ušesa, oči in srca.

Osrednji del dogodka v domu je bil namenjen otvoritvi likovne razstave likovne sekcije KUD Gabrijel Kolbič, glasbeno dopolnitev pa so prispevale pevke ŽPZ DU Malečnik. Prireditvi je prisostvoval tudi župan Lenarta, mag. Janez Kramberger, predstavil je dosežke, novosti in pridobitve dosedanjega dela in načrte razvoja občine Lenart za naslednji mandat. Obenem je tudi otvoril likovno razstavo.

Likovniki, ki v domu tokrat razstavljajo so::

Andrej  Velikonja
Nada Zidarič
Nada Tomažič 
Jasna Šosterič
Metka Beber
Joži Kerenc
Liljana Cafnik
Dragica Marinič (fotografije)
Jože Marinič (fotografije)
Lidija Pišek
Jože Pohorec
Suzana Zorko
Tea Uran
Marjan Novak

Njihove slike bodo krasile stene doma skozi zimski čas in zagotovo tudi komu pričarale malo veselja, topline iz narave, in bodo naredile kratke zimske dneve bolj prijazne in barvite.

Na dogodek je prišla tudi ga. Lidija Šarič, podžupanja občine Šentilj, na povabilo likovnikov, ki delujejo v omenjeni občini. Izrazila je podporo in naklonjenost dejavnostim, ki bogatijo kulturno življenje v skupnosti ter čestitala za vse dosežke in zaželela še veliko ustvarjalnih trenutkov.

Ob zaključku dogodka se je ženskemu zboru pridružil mladi harmonikar iz Malečnika, ki je z znanimi slovenskimi melodijami v sproščenem vzdušju razveselil stanovalke in stanovalce, likovnike ter druge goste.

Pripravili smo si kuhan in pečen kostanj. Kostanj je priljubljen jenski plod narave, ki je bogat z vlakninami, dobrimi maščobami, minerali ter vitamini. S kostanjem zaužijemo tudi dva pomembna minerala, mangan in baker. Slednji krepi naš imunski sistem, kar je prav to, kar potrebujemo v tem času, ko je hladneje in je v zraku več virusov.

Ob sveže pečen kostanju pa se prileže še kapljica ali dve mošta. Svež jabolčni sok, imenovan sladek most je motne barve in njegov okus je omamno svež.  Ob lupljenju kostanjev in kozarčku mošta smo si še prepevali domače pesmi.

V septembru, ko nas topli sončki žarki še lepo grejejo smo si v našem domu pripravili pica piknik. Iz bljižnje picerije so nam pripeljali sveže pečene pice iz krušne peči. Danes klasična pica vsebuje poleg testa in paradižnikov še šunko, sir in gobe. Ob pici smo si privoščili še kozarček ali dva piva. Da pa je bilo vzdušje še bolj pestro smo si ob glasbi peli, za sladek konec pa so v naši kuhinji poskrbeli in nam pripravili kavico in sladico.

Prijeten dogodek, kjer se je lepo prepletla poezija s pristno ljudsko glasbo, ki jo godci izvajajo z izvirnimi ljudskimi inštrumenti in pripomočki je pritegnil pozornost in navdušenje številnih stanovalcev in obiskovalcev. Bili so zadovoljni, da je gospod podelil svoje pesmi in občutke med njih, s pomočjo naše sodelavke Apolonije, ki je pesmi prebirala ter da so jih muzikanti razvajali s posebnimi inštrumenti in popestrili literarni dogodek.

V velikem pričakovanju se je 13 stanovalcev in 3 zaposleni spremljevalci po zajtrku odpravilo na pot. Po poti smo se se veliko pogovarjali, obujali spomine na naša pretekla romanja in s pričakovanjem prispeli v cerkev na Ptujski Gori. Sprejel nas je pater Emil in nam predstavil znamenitosti v cerkvi. Ob koncu predstavitve nas je povabil, da se v mislih tudi mi postavimo pod Marijin plašč, da bi ji tako bili še bliže. Nadaljevali smo s sveto mašo, ki jo je daroval Marko Veršič, duhovnik pri Svetem Jakobu v Slovenskih Goricah. Med nagovorom je poudaril, da je Marija naša mama, ki nas kljub vsem našim napakam neprestano vabi pod svoj plašč. Ob koncu maše smo poromali okrog oltarja, se dotaknili milostne podobe in v srcu prosili za razne namene.

Potem smo se odpravili ven iz cerkve in občudovali razgled na Dravsko polje. Romanja pa ni brez okrepčila.... V veselem vzdušju smo v bližnji gostilni malo posedeli ob kavici in haloški gibanici. Seveda smo vmes tudi peli, se smejali, skratka, vzdušje je bilo zelo veselo. V veliki hvaležnosti za ta dan, smo se odpravili nazaj domov in navdušeno pripovedovali o vsem, kar se nam je to dopoldne lepega zgodilo.

Sklenili smo, da se v kratkem spet odpravimo na romanje v bližnje kraje.

Pevke Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj s spremljavo citer, in zasedba muzikantov »Prešmentani faloti« so nas v enournem koncertu popeljali v lepo, prijetno, veselo in tudi plesno počutje.

Stanovalci so z nastopajočimi zapeli, uživali v predstavi in tudi zaplesali , nastopajoče pa nagradili z glasnimi aplavzi in povabilom, da še kdaj pridejo v Lenart.

Na ta dan namreč obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Namen sprehoda je ozaveščanje o problemu demence v Sloveniji in izraz podpore osebam z demenco ter njihovim svojcem. 

Z našimi stanovalci smo se tako odpravili v bližnji park, natančneje v mestni park dr. Jožeta Pučnika v Lenartu. Kljub hladnejšim temperaturam, nas je v parku na klopcah prijetno grelo skorajda že jesensko sonce in tako smo se z veseljem posladkali tudi s sladoledom. Ob vrnitvi na oddelek pa nas je pričakala še topla kava in sladke dobrote. 

S presežkom proizvedene elektrike dom lahko trguje na energetski tržnici SunContract. Na ta način je dom izboljšal energetsko samozadostnost, povečal uporabo obnovljivih virov energije, znižal stroške upravljanja, povečal trajnostno naravnanost in poskrbel za povečano lokalno samooskrbo. Pri tem so bili partnerji osredotočeni tudi na zagotavljanje ugodne bivanjske klime in izboljšanje življenja in dela v tej stavbi.

V projektu so sodelovali DOM LENART d.o.o. in štiri visokotehnološka in socialno napredna podjetja. Cilj je bil razviti skupno platformo, ki omogoča neposredno avtomatsko trgovanje z električno energijo po sistemu peer to peer (P2P), kar pomeni nakup elektrike brez posrednikov neposredno od proizvajalcev električne energije. Upravljalec platforme je podjetje SONCE energija d.o.o. (SunContract SONCE energija), ključno logiko in metode umetne inteligence je razvilo podjetje COMCOM d.o.o. IDRIJA, za kibernetsko varnost je poskrbelo podjetje VIRIS d.o.o. (Viris), razvoj krmiljenja naprav je prevzelo podjetje EUDOM, d.o.o., so.p. (EUDOM). Projekt je vključeval razvoj več izdelkov oz. storitev ter prenos tehnologij, povezanih v celoto tehnoloških, socialnih in ekološko inovativnih rešitev.

Partnerji so s tem projektom dokazali, da lahko s komplementarnim znanjem in visoko razvito tehnologijo objekte, kot je Dom Lenart, nadgradijo do te mere, da ti izkoristijo lastne potenciale samooskrbnosti in se povežejo z drugimi proizvajalci čiste električne energije s pomočjo P2P tržnice, optimizirajo porabo električne energije in ustvarijo prihranke.

Objekt doma starostnikov v Lenartu je tako postal testno okolje za razvoj inovativnih rešitev in model, po katerem lahko podobni domovi in tudi drugi objekti po Sloveniji uredijo svojo energetsko oskrbo, vplivajo na višino stroškov za elektriko in ogrevanje ter prihranke namenijo za dodatne storitve in zaposlitve. Obenem takšni domovi, ki se napajajo z zeleno energijo, že sledijo evropskim smernicam po čim večji samooskrbi in neodvisnosti od razmer na trgu z električno energijo, pa tudi neodvisnosti od političnih in vojnih dogajanj po svetu.

Celoten članek in priročnik pa lahko brezplačno naročite tukaj: ▶ zelenaslovenija.si/…/prirocnik-clovek-v-pametni-in-krozni-s…