Novice

Epidemija koronavirusa nam ni vzela voljo, da se ne bi družili, ustvarjali in pričakovali praznik Velike noči, kot se spodobi. Zaščitne maske sicer odstirajo pogled na prijazen nasmeh, toda bližina drug drugega nas opogumlja in tolaži, da smo drug drugemu potrebni. Ta "križev pot" epidemije ne moremo hoditi oziroma "prehoditi" sami, potrebujemo drug drugega, da si pomagamo, se opogumljamo in nenazadnje, da drug drugemu stojimo ob strani. 

Tako nas je marec popeljal preko dveh praznikov, ki so namenjene ženam in materam in seveda tudi vsem moškim, da s pozornostjo in ljubeznivostjo pokažejo hvaležnost vsem ženam in materam za vse, kar prejemamo do njih. Biti žena, mati je nekaj enkratnega in veličastnega in za vsakega moškega bi morala biti "svetinja". V domu so vse žene, matere bile deležne pozornosti vrtnice. 

Ob praznovanju rojstnih dni ter od "medgeneracijskega srečanja z otroci iz vrtca na varni razdalji" ob projektu, ki poteka med vrtcem in domom, do raznih delavnic ob pripravi na Veliko noč, blagoslovu velikonočnih jedi, smo vsi pričakali slovesnost vesele Aleluje, ki nam daje upanje, da svetloba vedno zmaga, da zmaga življenje in da bomo tudi mi premagali to preizkušnjo v kateri se nahajamo sedaj.

Le skupaj bomo zmogli in to dokazujemo vedno znova.

Vsem želimo, da bi "povelikonočni" čas prinesel več svobode, več bližine, predvsem pa več zavedanja, da smo in da potrebujemo drug drugega - v dobrem in slabem.

Hvala!

Velika noč je praznik našega upanja, v moči katerega moremo pogumno nositi težo življenja. Tega upanja potrebujemo bolj kot vsakdanjega kruha. Kdor more to verovati, se mu odpirajo vrelci veselja in upanja, zato nam tudi nobeni ukrepi, ki se jih moramo držati, zaradi epidemije ne morejo odvzeti notranjega veselja velikonočne Aleluje, kjer je življenje premagalo smrt in smo bili rešeni »teme«.

Naj nam Vstali Jezus, ki je na križu premagal smrt in nam zagotovil večno življenje, pomaga, da bodo naša dejanja tako močna in iskrena, da bodo tudi drugim prinašala luč veselja, besedo resnice in spokojnost miru, posebej še sedaj, ko se spopadamo z epidemijo.

Stanovalke in stanovalci so se ločeno po nadstropjih povezali v manjših skupinah. Obujali smo spomine, kako smo vsa prejšnja leta preživljali pustni čas in kako bi ga radi v bodoče še kdaj.

Letos smo zaradi razmer povezanih z epidemijo ta dogodek  izvedli kot gibalno skupino, na kateri smo ob glasbi sede zaplesali. Večina si je tudi nadela nekaj "dodatkov" od različnih pustnih oprav. Zaigrala nam je stanovalka gospa Gizela Lenard na svojo harmoniko, nekaj glasbenih želja pa smo izpolnili s pomočjo tehnologije, seveda brez prepevanja tudi ni šlo.

Bili smo veseli, da smo se lahko tako dobili in se družili ter potrdili, kako pomembno je, da lahko delimo bližino drug drugega, se podpiramo, povežemo in tako lažje premagujemo slabo razpoloženje in stiske, ki se občasno pojavljajo v teh drugačnih časih.

Skupaj zmoremo in to vodilo nas navdaja z upanjem, da bomo izšli iz te epidemije še bolj povezani in s spoštovanjem do "biti" bližnji drugemu.

Na današnji dan pred 106 leti se je rodila gospa Marija Arih. Danes je stopila v 107 leto svojega življenja. Velikega slovesnega slavja danes ni bilo, toda imel sem čast, da sem z gospo Marijo lahko "obujal njene spomine", ki so se ji vtisnile v spomin tekom teh let. Zares neverjetno in spodbujajoče za vse nas. 

Naša stanovalka gospa Marija nam je vsem ogledalo ponižnosti in skromnosti. Nikoli ne izostanejo besede hvala, prosim in Bog naj nas vse čuva.

Vsi jo občudujemo, vsem nam daje vzgled, da je vredno živeti sleherni dan ne glede na leta, ki so že zapisana v "našo knjigo življenja".  In prav tako ji vsi mi, sostanovalci ter vsi zaposleni v Domu sv. Lenarta, želimo obilo zdravja in mnogo lepih trenutkov, ki bodo dodatno obogatili njene spomine, ki sežejo daleč v preteklost ... 

Gospa Marija, Bog vas živi in bodite še naprej tako vztrajni v vsem, kot do sedaj. Hvala!

V Dom sv. Lenarta so "poštarji" od več različnih naslovnikov prinesli veliko pisanih, svetlečih, ročno izdelanih, unikatnih voščilnic z veliko dobrih misli in prazničnih želja. Prispele so tudi risbice in najrazličnejši okraski.

Svoj čas so nam poklonili ter nas obdarili z mnogo dobrih želja in drugimi darovi:

• otroci in vzgojiteljice iz vrtca v  Lenartu,
• prostovoljci in dobri ljudje, ki so se odzvali povabilu Slovenske karitas in napisali pisma
• dijaški Dim Antona Martina Slomška – dijaki njihove družine in vzgojitelji v okviru dobrodelne akcije zvezdice zvezdam Dom sv. Lenarta,
• Šolske sestre iz Maribora,
• Deos Center starejših Notranje Gorice v okviru projekta, ko so zbirali voščilnice za vse stanovalce v domovih za starejše v Sloveniji,
• študentje Alma Mater Europea,
• otroci in prostovoljci iz lokalne skupnosti,
• prostovoljci Holozofskega društva iz Ljubljane,

Ljubezen do soljudi je res iznajdljiva, predvsem pa vedno najde pot. Nas je našla,  nas razveselila in nam polepšala zimski vsakdan. Hvaležni smo vsem, ki so nam naklonili svoj čas, talente in dobre misli.

Zaradi zagotavljanja varnosti vaših dragih, vas samih in vseh nas, bodo obiski potekali nadzorovano in časovno omejeno do 30 minut. Svoj interes oziroma željo po obisku svojega bližnjega morate zato predhodno najaviti. Obiski bodo omogočeni v dopoldanskem in popoldanskem času. Ob obisku boste prejeli osebno varovalno opremo. Za najavo in določitev termina obiska prosimo pokličite na GSM številko 051 600 541 (Apolonija Šporin) od ponedeljka do petka med 9.00 in 11.00 ter od 14.00 do 15.00. Za najavo in določitev termina obiska pri stanovalcih, ki bivajo na varovanem oddelku pa pokličite na GSM številko 030 643 200.

Še vedno pa priporočamo in vas vabimo, da uporabljate sodobne komunikacijske poti in se z vašimi bližnjimi »srečate« tudi prek video klicev (Viber, Whatapp, Skype) ali pa preko navadnih glasovnih komunikacijskih poti (stacionarna ali mobilna telefonija). Svoj interes po takšnem »srečanju« lahko podajate po doslej ustaljenih poteh oziroma na GSM številko 051 600 541 (Apolonija Šporin) in na številko recepcije 059 22 11 00.

Pred prihajajočo tretjo adventno nedeljo želim vsem nam, da bi tudi to leto na svojstven in enkraten način doživljali prihajajoče praznike, Sveti večer in Božič. Ta praznika nas spominjata na trenutek, ko smo bili obdarjeni, pa ne le z darili svojih najbližjih, temveč z darom, ki ni karkoli, ampak Ljubezen sama. Z vsakim darom in dobroto, ki jo prejemamo ali podarjamo v tem adventnem času, prejemamo delček darovalca oziroma podarjamo delček sebe, da bi lahko bili še bolj medsebojno povezani. Želim vam, da bi zares doživeli mir telesa in duha ter se tako lažje pripravili na prihod novega leta, ki nam bo, poleg zdravja in sreče, prineslo zelo dragoceni dobrini, ki se imenujeta SREČANJE in BLIŽINA.

Stanovalci in zaposleni v Domu sv. Lenarta gremo pogumno in srčno novemu letu naproti, seveda to ne bi zmogli brez vaše dragocene podpore, razumevanja ter vaših dobrih misli in želja. Hvala vam!

Skupaj zmoremo. Skupaj smo odgovorni drug za drugega. Hvala.

Zlatko Gričnik, direktor

Vi ste dokaz, da smo lahko vedno prijazni, dobri in srčni, ne glede na situacijo v kateri se nahajamo. Vaša želja pomagati, vaši darovi v obliki izdelkov, vaše misli, pisma podpore in zahvale, vaša pozornost, vsem nam v domski skupnosti, posebej nam zaposlenim vliva upanje, da je naše delo, ki je težko, odgovorno in tudi večkrat žal prezrto, delo ljubezni, sočutja in solidarnosti do bližnjega v stiski.

Hvala vsem, ki ste v našem delu prepoznali, da smo vredni vašega zaupanja in vaše radodarne pomoči ter pozornosti. Vsi zaposleni smo izredno hvaležni vsakomur izmed vas kot posamezniku, kakor tudi kot skupnosti, ki ste se odločili z drobnimi pozornosti in darili nam zaposlenim pričarati trenutek čarobnosti, ki pritiče mesecu decembru.

Trdno verjamemo, da tudi mi s svojim odgovornim, vestnim, strokovnim in sočutnim delom do naših stanovalk in stanovalcev, bogatimo ta decembrski čas. Drug drugemu v domski skupnosti smo bližnji, smo tolažniki in znanilci upanja, da je vsak trenutek v življenju dragocen in da vsak trenutek lahko obogatimo, če drug z drugim delimo delček veselja in svojega časa. Mati Tereza je dejala »Razširi ljubezen, kamorkoli greš. Ne dopusti, da bi kdo od tebe odšel manj srečen, kot je prišel.«

Naj to velja za vse nas, ki skrbimo za naše ostarele člane družbe. Naj naša prisotnost, naša skrb, naše delo, ki ga opravljamo ob in z njimi, gradi mozaik dobrote, ljubezni in sreče ter dopustimo vsakemu trenutku možnost, da postajamo srečnejši in bogatejši za spoznanja in izkušnje ter medsebojno ljubezen.

Vsem darovalcem iskrena hvala. Veliko zahval je bilo podanih s strani mojih sodelavcev, nekateri so vaša plemenita dejanja delila na družbenih omrežjih. K vsem tem zahvalam se pridružuje vsa domska skupnost, posebej vodstvo s svojimi sodelavci. Ob koncu pa se zahvalim tudi svoji sodelavki Tjaši, ki kljub materinskemu dopustu vestno skrbi v imenu domske skupnosti za koordinacijo darov in trka na »vrata« tistih, ki lahko in tudi, kljub krizi, pomagajo. HVALA!.

Iskrena hvala vsem za darove v vseh oblikah.

Vsem prostovoljcem za njihov čas in pomoč pri raznih opravilih,
Šolskim sestram za lepa pisma, čestitke namenjana našim stanovalcem in za vse službe v domski skupnosti;
Piceriji Agata za slastne pice,
Burger Housu Lenart za izvrstne hamburgerje,
Gostišču Antonu za čudovita kosila,
Slaščičarni Šijanec za sladke dobrote,
Zeliščnemu posestvu Cvetka za vlažilne kreme za roke,
Veletrgovcu Hofer za pijačo Coca-cola v hladilnih torbah,
Gostilni Vinski Trti prav tako za slastne pice,
Čebelarstvu Vogrinčič za med,
Občini Lenart, Krajevni skupnosti Voličina in Lenart prav tako za sladke dobrote.

Iskrena hvala tudi podjetjem McDonalds, Medex, Radenska in vsem ostalim, ki nam s svojimi darovi polepšate trenutke življenja. HVALA.

To novica ni bila za nas prijetna, prav tako tudi za vas, spoštovani svojci in prijatelji naših stanovalcev, a spričo izjemne razširjenosti virusa verjetno ni bila presenetljiva. Naše življenje v domski skupnosti smo nemudoma prilagodili in organizirali tako, da smo v največji možni meri lahko sledili priporočilom pristojnih institucij za obvladovanje in spopadanje z okužbami na koronavirus. Skladno z akcijskim oziroma kriznim načrtom smo aktivirali rdečo cono v našem »sestrskem« domu - Domu sv. Agate. Skupno razumevanje in potrpljenje ter srčnost, gorečnost in želja pomagati drug drugemu nam v tem trenutnem obdobju pomaga, da skupaj preživljamo čas, kar se da mirno in z veliko mero poguma in "pozitivnega" pogleda v prihodnost.

Vseskozi se vsi skupaj trudimo, da bi se življenje v našo domsko skupnost vrnilo v stare tirnice, seveda »obogateni« z izkušnjo in preizkušnjo, ki se imenuje »koronavirus«. Ob tem se moramo zahvaliti našim stanovalkam in stanovalcem za nadvse potrpežljivo in odgovorno upoštevanje priporočil, vsem svojcem in prijateljem naših stanovalk in stanovalcev za razumevanje, skrbnost in vse spodbude, ki smo jih bili in smo jih še deležni, posebej v tem »težkem« času, in nenazadnje vsem nam zaposlenim, da smo z veliko mero odgovornosti, medsebojne solidarnosti, strokovnosti, izjemne srčnosti in nenazadnje tudi velikokrat z odrekanjem »osebnemu« življenju ter z »nadčloveškimi« napori lahko po svojih najboljših močeh premagali začetne ovire s katerimi smo se srečevali v prvih treh tednih od pojava okužbe v domu z eno samo velikansko željo, da bi bili na razpolago našim »sončkom« v domski skupnosti. Iskrena zahvala gre tudi vsem prostovoljcem v mreži naše Nadškofijske karitas Maribor, posebej prostovoljcem "Karitas mladih" in tudi zavodu Karionu za pomoč. In nenazadnje gre iskrena zahvala tudi našim sodelavkam, ki so na materinskem dopustu, pa kljub temu skrbijo za nas sodelavce v domu tako, da nas večkrat pokličejo, nam dajejo podporo in tudi konkretno poiščejo dobre ljudi, podjetja in organizacije, da darujejo po svojih močeh izdelke, kateri nam polepšajo dan. K zahvalam moramo dodati izredni čut za skrb občine Lenart in štaba civilne zaščite. HVALA vsakomur in vsem!

Zavedamo se, da smo prav mi zaposleni, posebej v času, ko so obiski odsvetovani, tisti, kamor lahko naše stanovalke in stanovalci naslonijo glavo, če jim je hudo, podajo roko, da občutijo bližino in toplino sočloveka, se zazrejo v oči, katere jih vsakodnevno gledajo in jih rade vidijo. Ponosni smo, da smo zaupanja vredni in da naše stanovalke in stanovalci z nami delijo svoje lepe in srčne misli, pa tudi svoje strahove. Hvala vam! Za vse nas je to enkratno, čudovito in neprecenljivo. Z vami, drage stanovalke in dragi stanovalci smo mi boljši, srečnejši in bogatejši za dotik LJUBEZNI in PONIŽNOSTI v skrbi do UBOGIH.

Ne glede na dejstvo, da se »spopadamo« z virusom, so v domu zagorele svečke na adventnem venčku, tudi sv. Miklavž nas je našel in nas razveselil s pismom zahvale in spodbude. Seveda na darila ni pozabil. Sodelavci doma so poskrbeli, da so okrašene sobice stanovalcev in vsi skupni prostori. Stanovalci so se teh pozornosti zelo razveselili, saj jim jaslice in okrašena drevesca ter drugi okraski porajajo lepe spomine iz njihovega bogatega življenja. Prav tako sodelavke skrbijo, da so stanovalci v sobah deležni gibalnih aktivnosti. Stanovalci se zavedajo pomena gibanja, zato zelo pridno sodelujejo. Prav tako sodelavci poskrbijo za »vzpostavljanje« video-klicev v katerih ne manjka toplih besed, pošiljanja poljubov, dobrih misli... Odgovorne sestre so na voljo svojcem za informacije o zdravstvenem stanju. Naš »domski« duhovnik je v domski kapeli vsak dan, brez navzočnosti stanovalk in stanovalcev daroval sveto mašo za pogum, zdravje in moč, da skupaj z ljubeznijo in solidarnostjo premagamo to preizkušnjo.

Prav tako sodelavci doma stanovalcem dostavljajo v sobo časopise, križanke in likovne materiale za ustvarjanje. V njihovem imenu gredo oziroma »uredijo« želene nakupe iz lekarne ali trgovine.

Kljub »prisotnosti virusa« smo bili stanovalci in sodelavci doma deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka. Skrbimo, da imajo stanovalci in tudi mi vsi na razpolago dovolj sadja. Kljub vsemu si stanovalci in zaposlenih večkrat »vzamemo« čas ter se razvajamo s turško kavico, saj je domski bife na »off-u«.

Za nekaj drugačnosti v tem času in našem vsakdanu je poskrbela tudi narava sama, ko se je odela v snežno odejo in spremenila »naš« razgled. Ne da bi se zavedeli, včasih drug drugemu polepšamo čas, pa naj si to bode z lepo besedo, prijaznim pozdravom, srčnim in sočutnim opravilom za sočloveka. Tako so naši stanovalci skozi okno opazili tudi pridnega očeta in otroke, ki so na travniku ob domu postavili lepega snežaka. »Prelep Snežko Belič z ušesi,« je dejala stanovalka, ki jih je opazovala pri delu.

Neko sredo, ko so zaposleni, ki so bili razvrščeni v daljši delovni urnik, ko je to običajno, imeli krajši odmor, se je iz sobe naše gospe Gizele zaslišala harmonika. Zaigrala jim je Sveto noč. Te njene pozornosti so bili zelo veseli, še toliko bolj, saj je pogumno premagala covid-19 in se že vrnila v svojo sobo in nadaljuje s svojim aktivnim življenjem. Gospe Mariji so sestre med opoldanskim urejanjem zapele ob njenem godu.

Zaposleni smo bili in smo še vedno s strani stanovalcev in svojcev in drugih dobrih ljudi deležni veliko hvaležnosti in spodbud za opravljanje našega dela. Stanovalka Ljubica je rekla, da naj minister najprej poskrbi za sestre, da bodo lahko še naprej dobro skrbele za stanovalce.

Še preden smo prižgali tretjo svečko na adventnem venčku, smo se razveselili novice, da Dom lahko spet odpre svoja vrata za obiske svojcev in prijateljev.

Ne samo temnih misli in neugodnih situacij, ki jih s seboj prinaša virus, smo vsi skupaj deležni tudi svetlobe adventa. Ob koncu si vsi želimo, da bi tudi to leto na svojstven in enkraten način doživljali prihajajoče praznike, Sveti večer in Božič. Ta praznika nas spominjata na trenutek, ko smo bili obdarjeni, pa ne le z darili svojih najbližjih, temveč z darom, ki ni karkoli, ampak Ljubezen sama. Z vsakim darom in dobroto, ki jo prejemamo ali podarjamo prejemamo delček darovalca oziroma podarjamo delček sebe, da bi lahko bili še bolj medsebojno povezani.

Vsi si želimo, da bi zares doživeli mir telesa in duha ter se tako lažje pripravili na prihod novega leta, ki nam bo, Bog daj, poleg zdravja in sreče, prineslo zelo dragoceni dobrini, ki se imenujeta SREČANJE in BLIŽINA.

Naj slike spregovorijo… hvala, hvala, hvala vsem!

Veseli smo, da lahko druženja, sicer v manjših skupinah, potekajo tudi v tem času, ko smo ponovno "zaprti" za okolico. Vendar nas povezuje odprtost medsebojnega spoštovanja, sprejetosti in podarjanja drobnih trenutkov, ki v svinino korona-časa pripelje žarek topline in veselja.

Nekaj utrinkov iz praznovanja rojstnih dni v slikah.  

Čestitka Rdečih noskov ob rojstnem dnevu naše drage stanovalke Ide (tukaj). 

Kljub temu, da nismo bili vsi naenkrat "skupaj", pa je bilo prijetno in veselo. Z vremenom pa smo imeli povečini tudi srečo. Tudi naše stanovalke in stanovalci iz oskrbovanih stanovanj niso ostali brez kostanja in mošta, saj smo "piknik prinesli" do njihovih stanovanj. 

Kljub vsemu so takšna druženja prijetna, pa čeprav malce na drugačen način. Sedaj pa čakamo, da bo sv. Martin naredil iz mošta vino.

Ob upoštevanju vseh veljavnih zaščitnih ukrepov so nastopili pred glavnim vhodom, stanovalci pa so jih spremljali skozi okna svojih sob, s svojih balkonov, nekaj pa jih je zasedlo razpoložljive klopce pred vhodom.

Rdeči noski o sebi povedo, da pridejo zato, da vzpodbudijo radoživost, veselje in pogum tam, kjer je to življenjskega pomena. Pristopijo z odprtostjo, iskrenostjo in humorjem, sprožijo vedre misli, pogum in zaupanje ter tako preženejo skrbi ob situacijah, ki človeka bremenijo. 

Razvedrili so nas s šalami, pesmijo in harmoniko. Jesenski dan je bil tako še bolj barvit, obenem pa so za konec še popestrili kostanjev piknik, ki smo si ga pripravili stanovalke in stanovalci ter zaposleni z varovanega oddelka.

V naš dom so poslali devet risbic, ki sta jih socialni delavki razdelili med njihove občane in njihovo lepo gesto stanovalcem predstavili na bralnih uricah.
Stanovalci so bili pozornosti zelo veseli.
V Domu sv. Lenarta smo hvaležni učiteljicam in učiteljem za spodbujanje medgeneracijskega sožitja in solidarnosti ter učenkam in učencem, da so se odzvali in nam vsem skupaj polepšali jesenske dneve, kljub "oddaljenosti".