ALZHEIMER CAFE

S tankočutnostjo in strokovnostjo poznavanja različnih vrst demence ter s posebnim poudarkom na senzibilnosti do obolelih in njihovih svojcev, nam je predstavila številne vidike te kompleksne bolezni. Občutljivo je osvetlila konkretne situacije, s katerimi se svojci in oskrbovalci srečujejo pri skrbi za obolele ter opisala vedenjske in čustvene spremembe, ki jih bolezen prinaša. Poseben poudarek je dala na empatijo kot ključno veščino, ki obolelim pomaga ohranjati dostojanstvo in občutek varnosti.

Poudarila je, da svojci pogosto doživljajo bolečino in nemoč ob spreminjajoči se podobi svojih ljubljenih, a je bistvenega pomena, da te spremembe sprejmemo s potrpežljivostjo in sočutjem. Oboleli za demenco se pogosto ne zavedajo lastnega stanja, zato so zmožni občutiti predvsem čustva in razpoloženja okolice. Ljubezen in razumevanje, tudi kadar besedna komunikacija ni več mogoča, sta največ, kar lahko svojci ponudijo. Ko besede odpovedo, ostajajo dotik, nasmeh in topla prisotnost kot najmočnejši načini komunikacije.

Dr. Gamse je poudarila, da se oskrbovalci in svojci pogosto znajdejo v čustveno zahtevnih situacijah, kjer se soočajo z lastnimi občutki žalosti, izgube in utrujenosti. Kljub temu je ključno, da se ob tem ne pozabijo "negovati" tudi sami sebe. Kajti samo s skrbjo zase lahko učinkovito pomagajo svojim bližnjim in tistim, katerim smo kot oskrbovalci poklicani, da jih oskrbujemo.

Srečanja se je udeležilo 30 svojcev in ravno toliko stanovalcev Doma sv. Lenarta, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi. Ob koncu so zastavili vprašanja, ki jih najbolj bremenijo ob spremljanju svojih dragih v tej težki preizkušnji. Diskusija je pokazala, da so teme, kot so osamljenost, občutek nemoči in kako ohraniti dostojanstvo človeka z demenco, izredno pomembne za vse prisotne.

Srečanje smo zaključili, kot se spodobi za Alzheimer cafe, v prijetnem klepetu ob kavici, piškotih in sadju, pri čemer je v ospredju ostalo sporočilo o moči empatije in ljubezni v skrbi za osebe z demenco in sorodnimi stanji.