Gostovanje domskega pevskega zbora v domu Danijela Halasa v Veliki Polana

Tam bodi, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo!

Že dalj časa smo se pevci domskega zbora iz Doma sv. Lenarta in Doma sv. Agate odpravljali na gostovanje v Halasov dom v Veliki Polani, končno pa se je to zgodilo 13. julija. Pripravili smo osem pesmi in povezovalni tekst (Anica), vse drugo pa po dogovoru z njimi. Zborovodja gospod Žan Jerenko je organiziral prevoz, nas obdaril z enotnimi ruticami, povabil še štiri pevke, ki so bile nekaj časa del zborčka, in smo se odpeljali v vroči julijski dan. V avli čudovitega Halasovega doma so se zbrali stanovalci, nekaj osebja in njihovi pevci. Z malo treme smo pričeli z Rožo na vrtu. A ker je bil odziv zelo lep, prijeten, sproščen, domač, smo z večjim pogumom nadaljevali tudi z zahtevnejšimi pesmimi, kot sta: Rož, Podjuna, Zila in Na grebenih gora. Vezni tekst in pevski vložek gostiteljev je bil dovolj dolg, da smo lahko vmes tudi počivali. Domače pevce je pripravila gospa Irena Voroš. Lepo so odpeli nekaj ljudskih. Nadaljevali smo s svojim programom, prebrali vmes nekaj lepih misli o staranju in nato povabili k skupnemu petju vse prisotne. Razvilo se je zelo prisrčno druženje, ki je kar trajalo in trajalo.

Po kosilu in ogledu doma smo se odpravili do cerkve Svete Trojice v Odrancih ali Cerkve neuničljivega upanja, kot jo imenujejo, z zelo zanimivo zgodovino in njenimi žrtvami. V njej je tudi razstava o življenju božjega služabnika Alojzija Kozarja.  O njenem nastanku nam je spregovoril župnik gospod Alojzij Kozar, nečak pokojnega. Za večernice smo bili dogovorjeni pri sestrah klarisah v Turnišču. Po molitvi, petih litanijah in dodanih pesmih so nas povabile v dvorano na pogostitev in pijačo. Nekaj peciva smo prinesli tudi s seboj. Pojasnile so nam vse o redu, odgovarjale na vprašanja in se pogovorile s tistimi, ki smo to želeli. Zelo prisrčno srečanje.

Želeli smo še v romski muzej v Pušči, kar pa ni bila najbolj posrečena ideja. Če ne bi na poti pobrali še gospe, ki je poučevala romske otroke, da nam je pokazala pot, bi bili malo razočarani. Tako smo pa največ o življenju Romov tukaj izvedeli od nje in ne od tistega, ki nam naj bi to razlagal.

Bogu hvala za ta čudoviti dan, hvala zborovodju Žanu, ki je vse organiziral, in hvala našemu domskemu vodstvu za podporo. Do jeseni imamo dopust.

 

Anica Horvat