Po naših lepih Slovenskih goricah

Stanovalci Doma sv. Lenarta se radi odpravijo na izlet, vendar ne daleč. Letos so se s spremljevalci odpravili kar v bližnjo okolico, po lepih Slovenskih goricah, med griče posejane z vinsko trto, k reki Muri, ki slovi po številnih vijugah, rečnimi rokavi in prodiščih. Deževen  majski torek je bil drugačen od ostalih dni, ki jih preživimo skupaj, bil je lep in prijeten.

Najprej smo se ustavili v Methansovi hiši, kjer smo si ogledali etnološko zbirko in umetniško galerijo. Videli smo lončeno posodo in veliko starih slik, zbirko lesenega orodja in posode, razna umetniška dela – likovna in kiparska, veliko lončeno peč, okvire za fotografije,  pohištvo in sef za hrambo vrednostnih stvari. Prijazen in zgovoren gospodar Leopold nam je povedal nekaj zgodb znamenitih ljudi, ki so v preteklosti  zaznamovali življenje v teh krajih. V hiši so poleg likovnih umetnikov gostovali tudi številni literati. Z ženo sta nas tudi pogostila z domačim kruhom, zaseko in vinom. Pot smo nadaljevali do borda na Muri in se po malce razburkani reki prepeljali v na drugo stran v Avstrijo. Po vrnitvi z broda se je prilegala kava v lični brunarici ob reki in sproščen klepet. Naša naslednja izletniška postaja je bila cerkev Marije Snežne. Naš stanovalec in tamkajšnji župnik, gospod Franček, nas je presenetil in nam, ko smo vstopali v cerkev, zaigral na orgle, nato pa predstavil zgodovino cerkve in lepote kraja, predvsem pa številne razglede, ki pa jih v celoti zaradi megle nismo bili deležni.

Prijetno druženje smo zaključili s kosilom v bližnjem gostišču. Polni vtisov smo se v močnem nalivu peljali nazaj proti Lenartu. Dež nam ni pokvaril vzdušja, saj ko smo potrebovali, je bilo vreme ravno pravšnje. To je sporočilo, da je kljub "dežju" potrebno vztrajati in "deževen dan" obrniti sebi v prid.