"Popraznični" čas v Domu sv. Lenart

Velikonočni prazniki so za nami in za nami je tudi sedmi teden "oddaljenosti" naših stanovalk in stanovalcev od bližnjih. Že sedem tednov se vsi skupaj prizadevamo, da bi bili obvarovani okužbe z virusom. Vsi skupaj se trudimo, da življenje v domu poteka kar se da v sproščujočem vzdušju, v medsebojnem razumevanju ter v upanju, da bo kmalu ta preizkušnja za nami.

Po sedmih tednih se človek začne spraševati zakaj?! Kako to! Zakaj je ta preizkušnja prišla? Zakaj so prav starejši najbolj ranljivi in jih virus najbolj prizadene!

Smo mar kaj spregledali! Je to opomin, da moramo, ne le sedaj v času epidemije, biti bolj pozorni do njih, jih "paziti", jim nameniti več časa, imeti za njih več razumevanja. Kljub starosti niso še "odpisani". So del naše družbe, ki s svojimi življenjskimi izkušnjami bogatijo vse nas. Njihovo delo, njihov trud je pripomogel, da lahko danes tudi mi uživamo sadove te države, Slovenije. Vsak od njih je in še je gradnik "veličastva", ki se imenuje Slovenija. Pred nami je praznik - dan upora proti okupatorju. Mnogo od teh starejših so priče tega upora proti takratnemu agresorju. Takrat so se Slovenci združili, da so se enotno postavili po robu agresorju, okupatorju, pa čeprav so vedeli, da je to lahko tudi usodno za marsikaterega deležnika takšnega upora. Danes se bojujemo proti "okupatorju", ki je neviden, proti virusu, ki bo dodobra pokazal, koliko smo Slovenci enotni in koliko si želimo, da je vsak od nas varen.

Današnji boj proti okupatorju terja drugačno taktiko, terja, da se ne združujemo, temveč da smo ločeni, le tako se lahko uspešno postavimo po robu temu nevidnemu sovražniku. Toda ta koronavirus ni edini sovražnik, ki nas v tem času ogroža. Ogroža nas tudi sovražnik, ki se imenuje brezbrižnost, sebičnost, samozadostnost, egoizem in ... ja, še bi lahko naštevali. Toda ne smemo se predati. Odločno se moramo upreti temu sovražniku s srčnostjo, nesebičnostjo, s poštenjem, plemenitostjo, predvsem pa z zavedanjem, da smo drug drugemu poklicani delati dobro in da je sleherni član naše družine, ki se imenuje Slovenija pomemben, ne glede na svojo starost.

Vsakdo od nas ne more delati velikih, odmevnih stvari, toda vsi lahko delamo male stvari s srčnostjo in veliko ljubezni in tako pripomoremo, da smo vsi gradniki ene velike LJUBEZNI, ki vse premaga, vse upa, vse prenese in ki nikoli ne mine.

Hvala vsem za razumevanje, za vso podporo, za skrbnost, za srčnost. Vsem hvala! Posebej pa našim stanovalkam in stanovalcem, njihovim bližnjim in vsem mojim sodelavcem!

Skupaj smo, skupaj bomo zmogli in skupaj pišemo veliko zgodbo z naslovom "Lepo in spoštljivo jima je stregel na starost" (Tob 14,13).

HVALA!

Pa še nekaj utrinkov v slikah iz Doma sv. Lenart: