V tednu pred Veliko nočjo!
_________________________________________________________________________________________________________________
Kristus nima danes drugih rok kot naše, da bi nadaljeval svoje delo ljubezni.
Tudi nima drugih nog kot naše, da bi vodil ljudi po poti ljubezni, spoštovanja in solidarnosti.
Kristus tudi nima drugih ust kot naših, da bi govoril ljudem o Ljubezni.
Tudi nima druge pomoči kot našo, da bi ljudem pomagal v preizkušnjah življenja.
Mi smo danes vzgled njegove nesebične Ljubezni, ki jo ljudje gledajo.
Mi smo danes Njegovo sporočilo v besedi in dejanjih.
Naj naša usta govore besede spodbude in tolažbe.
Naj se naše roke ukvarjajo s pravimi rečmi.
Naj naše noge stopajo po pravih poteh.
Naj bodo naše misli pozitivne.
_________________________________________________________________________________________________________________
Čas v katerem živimo, ni naklonjen »druženju«, ni naklonjen, da bi si bili blizu drug drugemu. Ob izbruhu epidemije koronavirusa smo se naenkrat znašli pred velikim izzivom, pred na prvi hip visokim zidom, ki je v nas vseh zasejal strah. Mnogi imajo danes žal občutek, da so se nam zaprla vrata in da ni nobenega izhoda.
Tudi Jezusovim učencem, ki so Učitelja tri leta spremljali, so se na Veliki petek zaprla vrata. Niso videli izhoda. Niso mogli verjeti, kako je možno, da je njihov Učitelj, Božji Sin, umrl na križu. Niso in niso mogli verjeti. Še dan prej so z njim večerjali, se pogovarjali, družili in potem naenkrat…
Če so še dan prej bili pripravljeni Zanj dati življenje, se Zanj boriti, se z Njim podati v neznano pot, pa so ob Njegovem prijetju, ob »izbruhu« nevarnosti, drug za drugim padli. Ja, en ga je izdal za trideset srebrnikov, drugi zatajil, spet tretji ni verjel na besedo, vsi pa so se v strahu razkropili takrat, ko bi morali najbolj stopiti skupaj. Razbežali so se, ko bi morali biti močni v vsem, kar jih je učil. Poskrili so se, ko bi morali drug drugega podpirati in biti povezani kot ena družina.
Kljub temu, da so se učencem na veliki petek zaprla vrata, je Bog tretji dan odprl okno. Z odvaljenim kamnom izpred groba je v temo zasijala svetloba vstajenjskega jutra. Bog je odprl okno v svetlobo življenja, odprl je upanje. Podaril nam je vero v življenje. Podaril nam je možnost biti nosilec upanja in ljubezni v vseh okoliščinah.
Epidemija koronavirusa je zarezala tudi v našo skupnost, bodisi na državni, lokalni, domski, sosedski, kakor tudi družinski ravni. Hvala Bogu, da se nismo razkropili in nemočnih pustili za sabo. Hvala Bogu, da se nismo odrekli tistim, ki potrebujejo Ljubezen, ki se zrcali preko našega vestnega in poštenega dela ne glede na okoliščine. Hvala Bogu, da nismo na cedilu pustili svoje skupnosti. Hvala Bogu, da na naš poklic ne gledamo samo skozi dodatne »srebrnike«, temveč delamo to zaradi ljubezni do poklica in do vseh, katerim smo bili poslani biti tolažniki in spremljevalci v teh težkih časih. In hvala Bogu, da imamo drug drugega in talente s katerimi vršimo ter udejanjamo dela ljubezni.
Spoštovani bližnji naših stanovalk in stanovalcev, dragi prijatelji in sodelavci Doma sv. Lenart!
Želim Vam, da se vaše misli ne bi ustavljale ob pogledu na Križanega, da ne bi postajali ob zidu velikega petka. Vabim in spodbujam vas: ozrite se preko zidu, ki ga pred nas postavlja Veliki petek. Ozrite se proti velikonočnemu jutru, ko sta dobrota in življenje premagala zlo in smrt. Velika noč je praznik našega upanja, v moči katerega zmoremo pogumno nositi težo življenja. Tega upanja potrebujemo sedaj bolj kot kadarkoli prej in bolj kot vsakdanjega kruha. Poslani smo, da to upanje s svojimi mislimi, besedami in dejanji prenašamo ljudem, ki so morebiti »obstali« pred zidom velikega petka.
Skupaj smo bili poklicani, da oskrbujemo, negujemo in osrečujemo bližnje.
Iskreno sem hvaležen ne le, da delamo odgovorno in s srcem, temveč, da smo ostali v tej preizkušnji kot povezana družina, ki skrbi za dobrobit vsakega izmed nas.
Vsem se zahvaljujem za strpnost in razumevanje ter Vam in Vašim bližnjim želim blagoslovljene in milosti polne velikonočne praznike.
Zlatko Gričnik, direktor
_________________________________________________________________________________________________________________
V nadaljevanju pa nekaj utrinkov (v slikah in besedi) iz življenja v Domu sv. Lenarta v tem velikem tednu:
Posnetki:
